Porodna izkušna je za otroka izjemnega pomena, saj ni povezana samo s tem, da se le-ta odraža v karakterju osebe, temveč se prav tako odraža v odnosu s starši.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da lahko tavmatičen porod podzavestno v mamici pusti pečat, da je otrok kriv za njeno trplejnje. Ne glede na ljubezen, ne glede na čas, ki ga mamica kvalitetno posveča otročku, ne glede na vse dobro, se lahko zgodi, da mamica podzavestno še vedno ni oprostila otročku za takšno porodno izkušnjo (saj je točno tega otroka rojevala in je on "kriv") in se to lahko izraža v odnosu med otročkom in mamico.
Zavestno mamica nikoli ne bo, ne more priznat, da obtožuje otroka za takšno izkušnjo, a podzavest se tega vendarle lahko zaveda.
Enako velja za očete, partnerje.
Recimo carski rez.
Otrok, ki je imel prvi kontakt z očetom, bo lahko imel z očetom poseben odnos, ne glede koliko ljubezni in predanosti lahko mamica ponuja, leta in leta.
Važne so prve sekunde, minute, ure.
Važen je prvi stik, dotik, poljub.
Blažena izkušnja poroda,
okolica, ljudje, ki mamici omogočjo in ji ponujajo, vpodbujajo, da je v stalnem kontaktu s porodom, z otročkom, ...
mamica z roko spremlja porajanje otročka, kronanje glavice, otročka boža po glavici medtem, ko čaka na popadek, da porodi še preostali del telesa, sama porodi otročka, ga dvigne in stisne k sebi, mu pomaga pri prvem vdihu, ga poljublja, gleda, voha, čuti vlago, čuti toploto otrokove kože, ....
otročka pestuje, ga podoji, ga poljublja,...
mamica in otroček se v vsem tem procesu povezujeta.
Meni osebno je bilo sprva to dejstvo zelo težko sprejet, dojet.
A pomaga, kati prej, ko to sprejmemo, dojamemo, prej lahko svoje travmatične porodne izkušnje predelamo in zavestno izboljšamo odnos z otročkom.
Izkušnje v nosečnosti in porodna izkušnja se zapišeta v otrokov um, kot celičen zapis. Kasneje se te izkušnje reflektirajo v karakterju osebe, v katero otrok odraste.
No comments:
Post a Comment