S tem si očitno zagotovimo jasnost, tu ni dvomov, ali je črno, ali pa je belo.
Preprostno. Pravila so jasna.
Vedno iščemo zlobneže in dobre. Te zgodbice so nam že iz otroštva všeč - dobro proti zlemu. Vse je jasno, točno veš kdo pripada h komu.
Pa je res tako? Vsaj v večini?
Ne. Le redko kdaj je življenje preprosto in je le črno ali belo.
Po večini je sivina ali pa (jooooooj!) je celo mavrično!
Kje so tu pravila? Kaj je prav in kaj je narobe? Kako moram delat, da bo prav? Kakšen je univerzalen ključ? Odgovor? Rešitev?
Ni jih. Nič. Nevem. Ni ga. Ni ga. Ni je.
Mi rabimo pravila. Mi moramo vedet kaj je prav in kaj je narobe! Mi moramo imet odgovor, univerzalen odgovor!
Mi rabimo črno ali belo.
Tudi prav, lahko jih določimo.
In tako smo dobili univerzalne rešitve, pravila, norme, odgovore... pa čeprav niso naravni.
Kaj pa je naravno?
Kaj pa je naravno?
Naraven je individualen pristop.
To kar je zame najboljše ni nujno, da bo tudi zate in seveda obratno.
To pomeni, da sistem, ki ima univerzalen pristop in rešitve, je lahko prilagojen za večino, ni pa najboljši.
Sploh pa ni najboljši za vse.
Dobro, sedaj, ko je to razčiščeno, pa poglejmo zdravstveni sistem in zdravnike.
Jasno, sistem je optimiziran na večino. Zdravniki delajo po sistemu.
Je to narobe?
Ne.
Večina ljudi bo s tem zadovoljnih oz. zelo zadovoljnih.
Kaj pa ostali?
Ostali pa bodo lahko zdravnike označili za hudobneže!
Kje je rešitev?
V sprejemanju, dojemanju sivine ali mavrice!
V sistemu, ki dovoli in vzpodbuja individualnost.
V sistemu, kjer iščemo zadovoljstvo (in ne "kdo ima prav")!
Torej ali obstajajo hudobni zdravniki?
Ja in ne. Odvisno.
Vsi smo kdaj hudobni in kdaj dobri.
Včasih je lahko celo isto vedenje za nekoga hudobno, za drugega pa dobro.
Za odgovor bo potrebna individualna analiza!
Želiš univerzalen odgovor?
Tukaj je:
zdravniki so ljudje, ljudje smo dobri in hudobni,
ljudje predvsem smo.
No comments:
Post a Comment