Kengurujčkanje je zelo efektiven način pestovanja, koža na kožo, ki je primerna od poroda naprej in lahko celo nadomesti inkubator.
Učinek Kengurujčkanja?
Otročki, ki se redno kengurujčkajo
*imajo stabilen ritem srčnega utripa
*imajo stabilen ritem dihanja
*imajo izboljšano oskrbo organov s kisikom
*imajo pospešeno dozorevanje sinaps
*imajo boljši razvoj možganov
*imajo manj napadov kolikov (sinaptičnih in črevesnih)
*imajo podaljšan in globlji spanec
*imajo stabilno telesno temperaturo
*hitreje prepoznavajo svoje starše
*so bolj navezani na starše
*hitreje pridobivajo na teži
*imajo manjšo možnost, da razvijejo zlatenico
*manj jokajo
*se učinkoviteje dojijo
*so bolj zdravi
*so hitreje odpuščeni iz bolnice
Oseba, ki kengurujčka, recimo mama
*se hitreje, globlje in intenzivneje naveže z otročkom
*ima več mleka oz. večjo ponudbo mleka
*ima večje zaupanje vase, da dobro skrbi za svojega otročka
*ima večje zaupanje, da je za njenega otročka dobro priskrbljeno
*ima izboljšan občutek samozavestne starševske vloge
*ima boljši občutek usklajenosti z otročkom
*se počuti sigurnejša
*manj stresno doživlja svojo novo starševsko vlogo (tudi z nedonošenčkom)
*ima manjšo možnost, da se pojavi poporodna depresija
*hitreje se celijo možne obporodne poškodbe, rane
Kdo naj izvaja kengurujčkanje?
Nihče ne more nadomsetiti starševske ljubezni, zato je najprimerneje, da kengurujčkanje izvajata starša. Seveda lahko kengurujčkanje izvajajo tudi drugi člani družine ali sploh druge osebe.
Obojestranski najmočnejši učinek kengurujčkanja pa dosegata le otroček in mama. Mama lahko recimo izrazito uravnava otrokovo telesno temperaturo. Recimo, če mamino telo zazna, da ima otroček previsoko ali prenizko telesno temperaturo, bo mamina telesna temperatura padla ali se povišala in bo s tem otročka hladila oz. segrela.
Ko otroček doseže oprtimalno teperaturo, mamica ponovno vzpostavi normalno telesno temperaturo. To temperaturno uravnavanje, mamino telo samostojno izvaja in to celo tako dolgo, dokler otroček ne doseže optimalne telesne temperature.
Prav tako imasta mamica in otroček, ki se redno kengurujčkata, bistveno manj težav z dojenjem, mamica nima težav s količino mleka, sta veliko bolj navezana in usklajena,…
Kjub temu pa priporočajo, da se tudi ati aktivno uključi v "program" kengurujčkanja.
Kako kengurujčkamo?
Poskrbimo, da nam bo udobno, da nas nihče ne bo motil in vznemirjal (telefoni, zvonci,...). Lahko smo v pol sedečem, pol ležečem položaju ali ležečem položaju.
Važen je koža na kožo kontakt, zato odstranimo nedrček, spodnjo majico,… oblečeno lahko imamo večjo udobno srajco, bluzo, ali oblačilo, ki omogoča, da se zadostno odpira na prsnem delu.
Otročka slecite do golega oz. ga pustite samo v pleničkah in ga položite na svoje prsi, tako da bo imel glavo nekoliko nad prsi ali celo pod vašo brado, tako da mu lahko nudimo "vranost temena", da mu lahko z našo brado "objamemo" glavico.
Otročka pokrijemo ali z našim oblačilom in odejico ali samo z debelejšo odejico. Pokrivalo naj bo primerno izbrano glede na temperaturo porostora. Pazimo, da otročka ne pregrejemo ali ohladimo!
Sprostite se, počivajta in uživajta.
Kdaj in kje kengurujčkamo?
Kengurujčkanje je primerno takoj od prvega trenutka, ko se otroček rodi in naprej.
Časovno ni omejitve, cel dan je primeren, čez dan ali ponoči, ni važno, dokler poskrbimo za absolutno varnost otročka, v kolikor bi recimo med kengurujčkanjem tudi mi zaspali.
Primerno je, da si izberemo čas in prostor, kjer ne bo različnih motenj oz. motečih faktorjev.
Kdaj, kje, kako dolgo bomo kengurujčkali izbremo sami, po občutku, po želji, potrebi.
Kjub temu pa za učinek kengurujčkanja priporočajo, da se otroček kengurujčka vsaj eno uro na dan in vsaj štiri dni v tednu.
Za kengurujčkanje nedonošenčka v bolnici, se obrnite na osebje. Vsaka bolnica ima svoje norme kdaj in kje se lahko kengurujčkate.
Od kod kengurujčkanje?
1979 se je v Kolumbiji, Bogota, razvilo kengurujčkanje.
Pristop je bil odziv na težave z nego prezgodaj rojenih otrok. Izjenmo pomanjkanje primerne in potrebne opreme, zdravil, je privedlo do velikega števila umrljivosti nedonošenčkov, novorojenčkov.
Ker so želeli z izolacijo otrok od staršev dosečt manjšo možnost okužb, so dosegli učinek, ki ga nihče ni pričakoval. Odtujenost, izoliranost otroka od staršev je privedla do tega, da so starši otročka zapustili, se od njega odtujili ali mamice niso dojile oz. si imele izjemne težave kako vzpostaviti dojenje, se navezati na otroka,… Umrljivost je naraščala.
V iskanju rešitve nastalih težav, se je dr. Edgar Rey odločil, da pristop "obrne" in je namesto ločevanja staršev z otročki, uvedel konstanten "koža na kožo" kontakt. Doživeli so šok! Kengurujčkanje je izjemno preseglo njihova pričakovanja. Smrtnost nedonošenčkov je padla za 50% in to samo s pestovanjem koža na kožo, s "cartljanjem". Izkazalo se je, da je ločevanje in izoliranje otročka od staršev res biološko ne normalno, ne logično.
Glas uspeha kengurujčkanja je kmalu dosegel tudi razvite države, kjer so prav tako navdušeno priznali njegov izjemen učinek.
Danes skoraj v vsaki porodnišnici izvajajo kengurujčkanje, predvsem kot dodatno skrb za nedonošenčke.
Save the Children, UNICEF in WHO
so kengurujčkanje priznali kot eno od petih bistvenih pristopov za osnovno nego novorojenčka.
.
Zanimive povezave:
V kolikor želite gostiti predavanje o zdravilnem pestovanju, prosim kontaktirajte Andrejo na andreja.kolenc@visfeminea.com
.
