Saturday, February 26, 2011

Svetovalke za dojenje

Svetovalke za dojenje so najbolj verodostojen in uspešen vir
podpore,
 pomoči in informacij za uspešno ter srečno dojenje.
Svetovalk je dovolj, da tudi če z nasvetom ali pomočjo ene nisi zadovoljna lahko pokličeš še druge.


Willma       
040 77 88 33


Gabrijela     
051 340 587


svetovalke LLLS:
Maja
051/759 034 


Alenka 
04/5741 415 

Mateja 
01/51 24 574 

Andreja 
01/36 11 320 

Mojca 
031/418 558 (dopoldne) 

Urška 
01/518 60 90 (dopoldne) 

Barbara 
031/475 730 (popoldne) 

Irena 
051/725 369 (popoldne) 

Ana 
051/ 318 214 (dopoldne)


Prebereš si tudi lahko Miti o dojenju, Resnice in zmote



Wednesday, February 23, 2011

Epiziotomija

Mnogo rezov presredka je opravljenih po nepotrebnem in dovolj (dosti) raztrganin je boljših kot rez!

Zakaj? Kako?
Testiraj z listom papirja ali kosom blaga.
Recimo,
...vzami klasičen list papirja (takšen za printanje) in ga nepoškodovanega primi za oba nasprotujoča si roba in vleci narazen.
Praviloma se ne zgodi nič.
Sedaj pa v isti kos papirja zareži s škarjami, primi za oba nasprotujoča si roba in vleci narazen.
Praviloma se papir še dodatno raztrga na predelu reza.

To je tako na hitro opisan princip testa s papirjem, ki dovolj dobro prikazuje posledice rezanja presredka.

Presredek je zelo sposobno tkivo, ki se v normalnih okoliščinah oz. se lahko pri zdravem, naravnem porodu poškoduje le minimalno. Vsekakor imajo babice z dolgoletnimi izkušnjami, ki so zagovornice naravnega poroda, izkušnje, da je le v 2-3% epiziotomija opravičena oz. "boljša" od naravne raztrganine.

Moja osebna izkušnja: 
Babica mi je, pri ogledu porodnih sob za moj drug porod, izjavila..., da obstaja 99% možnost, da bodo ponovno izvedli epiziotomijo, ker se bo brazgotina od prejšnje epiziotomije, sigurno raztrgala. 
In glej ga zlomka, izognila sem se klasičnemu porodnemu sistemu in še dva krat rodila brez raztrganin!

SZO priporoča, da se ne opravi več kot 10% epiziotomij.
V Sloveniji porodnišnice krepko presegajo ta procent (tudi nad 70% in najnižji procent je 30%). To so žalostni podatki! Ne, zaskrbljujoči!!!

Nekatere še vedno trdno verjamejo, da je epiziotomija bolje kot raztrganina.
Drage moje, ve si kar zatiskajte oči in verjamite v besede sistemu, ki je plačan za vsako epiziotomijo.

Ne me narobe razumet, spoštujem zdravnike, a slepo jim ne zaupam, ker so v sistemu, ki jim v veliki večini neomogoča, da prisluhne vsaki pacientki posebej oz. v našem primeru to sploh niso pacientka, saj nosečnica oz. mamica, ki rojeva ni bolana in ne rabi "viteza na belem konju", da jo reši.
Ženske znamo zelo lepo in čarobno same rodit!

Veliko porodničarjev pri naravnih porodih stoji v kotu (ali slika s fotoaparatom) in so na razpolago, če je res potrebno reševat življenja, do takrat pa se ne vmešujejo.

Posegi, intervencije, prisilne pozicije, potiskanje na ukaz, hormonsko neravnovesje (posledice nepotrebnih medikamentov, intervencij),… vse to povečuje možnost komplikacij pri porodu in s tem tudi raztrganine.
Če se mamica pri porodu počuti varno, sproščeno in uslišano, bo izkusila srečen porod.

Poglejte si statistiko in priporočilo SZOja, pa same ocenite ali v Sloveniji ni toliko nepotrebnih epiziotomij.
Epiziotomijo lahko testiramo z listom papirja, to primerjavo uporabljajo v zdravstvu, tudi zelo cenjeni zdravniki in drugo priznano medicinsko osebje. 
Morda vas bo presenetilo, ali pa tudi ne, da so nekoč v stari šoli za babištvo učili, da če ženska rojeva prvič morajo 100% izvest epiziotomijo. Ne gledat, ne spraševat, ocenjevat ali dvomit, reži. 
Tako so bile naučene. Žalostno, ali ne?
Jim lahko zamerimo? Ne. Mnoge so dobile izkušnje in so se nehale držati tega "pravila", kar je zelo pohvalno!!! Žal se kljub temu še nekatere tega "pravila" držijo.

Sistemu, ki uničuje sveto izkušnjo kot je porod in jo sprevrže v bolano zdravljenje, v tem pogledu, nima pravice spoštovanja. 
Obstajajo prekrasne porodnišnice, zdravniki, porodničarji, babice, ki se upirajo nehumanemu sistemu in so pravo blagostanje, a so nažalost izjeme, saj takšna prizadevanja, v takšnem sistemu, "požrejo" ogromno energije.

Res je, ni lahko slišati kako zelo lahko ali so nam v porodnišnici uničili magičnost poroda. Vem o čem govorim. Ni lahko. A če bomo ženske še naprej tiho, se stvari ne bodo izboljšale!
Še vedno bomo verjele, da je rezanje presredka vedno opravičeno in potrebno (je pa le v zelo redkih primerih!), verjele bomo, da je normalo, da nas nadirajo in ukazujejo kako in kdaj bomo rodile, da nam potiskajo otroka nazaj not, ker še niso pripravljeni, da nas napolnijo s kravjimi hormoni, češ "da se ne bomo mučile",...
Vse našteto so posegi, ki se jih s pravim načinom lahko lotimo nežno in naravno ter s tem dosegamo zelo srečen in enako uspešen efekt.

Babice in porodničarji, ki zagovarjajo naraven porod še nikoli niso doživeli, da bi se mamica tako raztrgala, da bi bila epiziotomija boljša (razen, če so za epiziotomijo imeli res tehtne razloge in njihova statistika je krepko pod 10% epiziotomij kot to priporoča SZO :)
Takšno porodno osebje zna žensko vodit, ji svetovat, ji bit v oporo in pomoč, tako, da je njena (možna) poškodba raztrganine bistveno manjša od poškodbe epiziotomije.

Ina May (zelo izkušena, revolucionarna babica)trdi: Če bi moški imeli presredek, bi se z njim sigurno bahali!


Zato drage ženske
Zaupajmo svojemu presredku, imejmo ga rade, spoštujmo ga in bahajmo se z njim!

Tuesday, February 22, 2011

Karcinogeno!!!

Kaj ni karcinogeno?

Pravzaprav je skoraj vse.
Tudi tisto, kar je zdravo, če ni pravilno uporabljeno, se Pretirava!, je lahko učinek karcinogen.


Za učinek karcinogenih snovi, je potreben direkten (kožni stik, zaužitje,...) in dolgotrjajen kontakt s karcinogeno snovjo.

Žal nas pa obkrožajo vsepovsod (tudi valovanja so karcinogena), od električnih napeljav, mobitelov, ekranov,
do vseh (v EU) dietnih in brez sladkornih izdelkov, svežega (neBIO) sadja, zelenjave, igrače (tudi lesene in iz blaga -problematična so barvila!!!), oblačila, zdravila (ja, zdravila, predvsem OTROŠKA ZDRAVILA!!!)
do našega doma, zraka in sonca...
:(
Zelo žalostno je to spoznanje.
Kaj lahko naredimo?
Zavestno minimalizirano vpliv. To je, izogibanje izdelkov, snovi, ki vemo, da potencialno vsebujejo te snovi, ali pa vsaj minimalizirat direkten kontakt, zaužitje teh snovi.

Sunday, February 13, 2011

Porod s pomočjo vakuma

Mnogi porodničarji, zagotavljajo, da je vakumsko asistiran porod popolnoma varen.

Mi vam ponujamo nekaj več informacij.

Vakum naj se izvaja le če:

* drugo porodno obdobje traja predolgo in otroček ne napreduje;
Drugo porodno obdobje je obdobje, ko je maternični vrat polno odprt in razširjen, mamica ima tiščalne popadke. Otrok se spušča skozi porodni kanal in se rodi.
Drugo porodno obdobje običajno traja 1-2 uri. Lahko traja tudi več ur, a je nujno, da otroček po kanalu napreduje, se spušča in ima stabilen srčni utrip.

* je mamica preutrujena, izčrpana;
Nekatere mamice se v aktivnem porodnem obdobju izčrpajo in jim za glavni iztis otročka zmanjkuje efektivne energije. Z vakumom lahko porodničar mamici in otročku pri iztisu pasivno pomaga.

* ima mamica večji odmerek epiduralne anastezije;
Večji odmerek epiduralne anastezije lahko mamici povzroča šibkost oz. nezmožnost efektivnega potiskanja otročka skozi porodni kanal.

* ima mamica zdravstvene težave;
Določena zdravstvena stanja lahko mamici onemogoča efektivno potiskanje otročka skozi porodni kanal.

* če ima otroček nestabilen srčni utrip;
Kadar se nakazuje otrokov stres in le-ta prepočasi napreduje po porodnem kanalu.

(pogoji za izvajanje vakumskega poroda)
* je mamin maternični vrat popolnoma odprti in razširjen

* je natančno znan položaj otročkove glave

* je membrana oz. mehur razpočen

* je znana velikost porodnega kanala in otročka;
Porodničar mora biti prepričan, da bo otroček lahko "prepotoval" skozi porodni kanal.

* je gestracijska starost otročka nujno večja od 34. tednov




Možni zapleti in posledice vakumskega proda:
*pri otročku:

* površinske poškodbe na glavici

* večji hematomi na glavici

* neonatalna zlatenica

* možganske krvavitve 
Je najhujša možna posledica vakumsko izvedenega poroda.
Možganske krvavitve povzročajo različne motnje: motorične, govorne, vedenjske, čutilne..., povzročajo invalidnost, slepoto, komo, možgansko kap,... in smrt.

* krvavitve mrežnice

* distocija ramena



* pri mamici:

* poškodbe porodnih poti (notranje raztrganine, raztrganine presredka, raztrganine rektalnega tkiva,...)

* poporodna inkontinenca


Alternativa vakumskemu porodu je lahko tudi porodna pozicija, ki mamici in otročku pomaga v drugem porodnem obdobju, pri hitrejšem in bistveno lažjem iztisu.


Dodajamo pa še, da pravilno in profesionalno voden vakumski porod lahko mamici in otročku prihrani stresni operativni poseg, carski rez.

Friday, February 11, 2011

Ati, porod in tehnika

Ati, če si mnenja, da pri porodu ne moreš nič pomagat, pomisli na to, da lahko mamici tudi tehnično pomagaš. 
Izbira glasbe, fotografiranje, snemanje, svetlobni ambient,...

Sunday, February 6, 2011

... prešpičaste so, preokrogle, premajhne...


‎"Ah, ženske nismo nikoli zadovoljne s svojim telesom in s svojimi prsmi - prešpičaste so, preokrogle, premajhne, prevelike. Na srečo pa imamo vsaj enega oboževalca, ki se mu zdijo ravno pravšnje - svojega dojenčka. /.../ Maščobne celice, ki določajo velikost dojk, namreč prav nič ne vplivajo na količino mleka." (K. Šoster Olmer)

Friday, February 4, 2011

Z energijo nabit mir

Kljub dopoldanski uri sem utrujena. Malo se uležem in zaspim. Iz spanca me predrami telefonski klic, a ker sem z velikim trebuhom zelo okorna in preden se sploh odločim, da se vstanem, klicatelj že odneha in jaz zadremam nazaj. Kmalu telefon ponovno zvoni, tokrat se takoj vstanem, poiščem telefon in se javim, a na drugi strani ni nikogar, nihče se ne javi. Hočem se usest, ko se mi razpoči mehur. Odteklo je toliko vode, da mi je zmočilo hlače in da ni bilo dvoma o razpoku. Pokličem moža, ki se takoj odpravi domov. Pokličem še starše, da sporočim o stanju in jih pripravim na možno varstvo otrok. Nato pokličem babico, ki ugotovi, da najbrž gre za visok razpok mehurja, ker nisem dobila nobenega popadka se dogovorive, da se slišive čez eno uro. Čez dve uri jo pokličem, da ji sporočim, da mi voda ne odteka in da nisem dobila niti enega pravega popadka. Ker pa je babica na razgovoru pri eni družini in s tem že na pol poti do mene se odločive, da kar pride. Tako sem na žalost ostala brez bazena in pručke. Pa nič zato. Medtem se skopam, najem in v tem času mi še odteče nekaj vode. Ko pride babica se pogovarjamo, zaupam ji svoje dvome in strahove. V glavi sem namreč imela vcepljeno, da ko ti odteče voda, da se moraš še samo uležt in čim prej v porodnišnico. Zelo prijetno se pogovorive o moji situaciji in babica mi skozi svoje izkušnje pomirjujoče razloži od kod in zakaj medicina strogo uči, da je treba po razpoku takoj v porodnišnico. Delno se pomirim, delno zato, ker je razpok mehurja bila zame čisto nova izkušnja, čeprav je to že tretji porod in po štirih urah od razpoka še vedno nisem dobila niti enega popadka, kar je delovalo name zelo stresno. Odločimo se, da me babica pregleda in da vidimo kakšno je stanje. Odprta 1cm in otrok je še dokaj visoko. Babica predlaga sprehod. OK, ideja mi ni všeč, vem pa da je dobra ;) Oblečem se za ven in gremo na sprehod. Babici predstavimo delček Maribora.
Zdaj vem, da sem se zadrževala, zdaj vem, da bi se takoj mora odtujit od vsega in vseh, se sprostit, predelat vse zadržke in bi se bistveno prej začelo. Zdaj vem, da bi potrebovala dulo, ki bi me na to spomnila.
Po sprehodu sem že mal obupana, ker že 7 ur ni nobenega pravega popadka, zato tudi popustim in sprejmem ponudbo, da vzamem homeopatska zdravila za sprožitev popadkov. Zagotovi mi, da delujejo zgolj, če je telo pripravljeno na porod. Rahlo še pritisne name, da nabavim ricinusovo olje, ki zagotovo sproži porod. Babica mi poda razloge, zakaj je dobro, da se porod sproži, da se ne čaka. Pod vsem tem čakanju na popadke in govoru o tem, čutim da mi je dovolj! Ker babica ni bila doma, ko sem jo klicala, je bila tudi brez svojega računalnika. Bili smo namreč dogovorjeni, da ko bo prišla, se bo zaposlila na svojem računalniku in bo lahko prišla k meni samo, ko jo bom po porodu poklicala k sebi. Začutim, da tako tudi mora bit. Možu rečem naj ji ponudi naš računalnik, jaz pa tačas pripravim našo princesko (drugi otrok 20 mes.) za spanje. Miška se z menoj ni mogla umirit za spanje. Bila je nemirna, kazala je na moj trebuh in se z njim pogovarjala, cartljala, bilo mi je nenavadno in hkrati lepo, saj sem bila priča, kako je zaznavala energijo poroda. V vsej nosečnosti se sploh ni ukvarjala z mojim trebuhom, zadnjih 36 ur pa se je z njim na veliko pogovarjala in cartljala. Ker je ne morem uspavat jo prevzame moj mož. Začutim, da se moram sprostit. Odpravim se pod tuš. V sebi čutim nemir, žalost, obup. Zaprem oči in si prisluhnem. Kaj bi naredila, če bi bila sama, kaj bi naredila Laura(http://www.unassistedchildbirth.com/)? Odmislim vse predsodke, vse zadržke in ugotovim, da si bom privoščila kopel, kljub že razpočenemu mehurju. Načeloma se kopel, po razpoku mehurja, odsvetuje zaradi možnosti okužbe. Toda, zakaj lahko potem rojevajo v vodi, tudi po razpoku mehurja!? Torej napolnim bano z vodo, najdem pozicijo, ki mi odgovarja in se pričnem sproščat. Začutim tenzije, ovire, predsodke. Uporabim spiritualno-gnostične tehnike, Spiritualno opcijo, Šamansko čiščenje, začutim nekaj blokad tudi pri otročku, "počistim" tudi njega. Prvič se počutim popolnoma sproščeno, paše mi samota, tišina, tema. Uživam v tem trenutku. Starejši sin je prišel domov. Pride v kopalnico, previdno in tiho vstopi. Med pogovorom s sinom, začutim prvi popadek. Tako samoumevno se mi je zdelo, seveda so prišli popadki, ko pa sem končno po devetih urah blokad, stisk, tenzij, pričakovanja, dovolila željeni energiji poroda, da se sproži. Sin izrazi željo, da gre prespat k babici. Jasno mu dam vedet, da lahko ostane, da bom vesela, če ostane, a da je odločitev njegova. Z babico se poslovita. Zbudim moža, ki je zaspal z našo princesko. "Popadki so tu, na dve minuti, vstani se, rabim svojo doulo!" Zmedeno se skobaca iz postelje, tačas še obvestim babico, ki je že zatopljena v računalnik, da sem dobila popadke. Ta se pošali, da sem raje sama dobila popadke, kot pa da bi popila ricinusovo olje. Namreč jasno sem izrazila željo, da bi z oljem počakala do zadnjega momenta. Umaknem se. Popadki so kratki, a zelo pogosti. Čez eno uro začutim, da se preveč osredotočam na popadke, namesto na porod. Zaželim si sprostitve, zaželim si vode, natočim si bano. Vendar mi tokrat ne paše, ne morem se sprostit, ne najdem prave pozicije in se tudi v tem trenutku podzavestno odločim, kje in kako bom rodila. Malo hoje, malo plesa, klečanje, zibanje, prestopanje iz ene noge na drugo, čepenje, na žogi, ob žogi, masaža,... iščem pozicijo, ritem, ki mi najbolj odgovarja. Bližina moža, njegov dotik in njegova sinhrona povezava z menoj ter porodom je izjemna. Začutim utrujenost, poiščem pozicijo in se pričnem sproščat. Spontano izberem spiritualno-gnostično tehniko oz. del tehnike in začutim, kako se mi telo umirja ter sprošča. Občutek imam, da so se popadki pomirili, da so narazen po 20 min. Toda niso mogli bit saj je minilo premalo časa, da bi lahko bili dejansko tako narazen. Efekt tehnike je bil transcendenten, zato je bil čas relativen. Popadke zaznavam kot del celote, kot del mene, občutek je blažen. Naenkrat v mojem transu tehniko prekine moška pojava, ki jasno "stopi" predme in reče "Tako zdaj pa greva rodit." Hkrati začutim popadek, ki je drugačen. Kako drugačen? Nevem povedat, vedela sem, da je to to. Premestim in namestim se na lokacijo, ki sem si jo že pred eno uro izbrala za porod. Klečim in naslonjena sem na žogo. Sledita dva popadka in iz sobe zaslišim, da se je naša punca zbudila. Jup, to je to, si rečem, še naša mala čarovnica mi je ravno kar potrdila. Mož me vpraša, če gre do nje in če jo prinese, v kolikor bo hotela in bo budna. Prikimam. Medtem čutim, da je že vse pripravljeno. Mož se vrne, sam, miška spi dalje. Prvi potisni popadek je tu, rahel, sodelujem z njim in se nanj odzivam, koliko od mene zahteva. Čutim kako mi dete "potuje" ven. Vedela sem, da bo naslednji popadek že okronal glavico. Tako ponovno sodelujem s popadkom, potiskam kolikor čutim, da telo od mene zahteva. Z roko "gledam" kako se glavica krona, porodi. Ko sem že mislila, da se je porodila cela glavica, začutim, kako je še prikukal obrazek, ki gleda v moje levo bedro. Kako je zdaj to? Vem, da mi je njegova pozicija čudna, toda zdaj nimam časa analizirat. Dete se zasuka in suka in suka. Halo? Zasukal se je za 3/4 kroga!? OK, kljub temu čutim, da je vse vredu. Čakam na popadek, da porodim še telo. Ves čas ga božam po glavici. Medtem, ko se je sukal sem spustila čudne glasove, saj se mi je zdelo zelooo nenavadno, da se je kar sukal in sukal :) Takrat mi mož izrazi nekaj vzpodbudnih besed, saj ne vidi kaj se dogaja, namreč na sebi imam kopalni plašč, da se med porodom ne bi ohladila. Povem mu, da je glavica že zunaj. "Aja!?" odgovori. Ves čas me boža in mi skozi kontakt daje podporo. Popadka ni. Zdelo se mi je neskončno, prva dva otroka sta bila namreč z enim potiskom v celoti zunaj. Ne počutim se udobno, varno, čutim, da moram iztisnit. "OK, miši, pa greva sama ven." rečem otročku in začnem nežno potiskat, telo se odzove s popadkom in detece je zunaj. Poberem ga in se usedem. Jok! Glasen, prodoren jok. Preverim popkovnico, ovito jo ima okoli ritke :) Nosek ima poln. Mož izrazi skrb, a ga pomirim, da je vse vredu. Vidim babico, ki radovedno kuka v sobo. Pridruži se nam. Hoče mi pomagat, a ji zagotovim, da sem vredu in da še ne potrebujem njene pomoči. Umakne se in nas pusti, da se v miru cartljamo, dojimo,... Prav smešna sem bila, ko sem mu takoj tiščala dojko v usta, ko pa je tako glasno protestiral svoj prihod :) Ko sem čutila, da je čas, da se uredim, sem poklicala babico. Dale sva sponko za popek in ati je prerezal popkovnico. Pod tušem z lahkoto porodim še posteljico. Babica jo prevzame in jo skrbno pregleda. Jaz se tačas tuširam. Pride mi povedat, da je vse OK, da je posteljica cela. Ves čas po porodu babica nežno bdi nad mojim počutjem. Jaz se počutim super, polna energije, radosti, preveva me občutek sreče, zmage, uspeha. Prosim jo, če mi preveri presredek. Tokrat ni niti praskice. Babica izrazi željo, da preveri maternico. Prosim jo, da mi da čas, da uredim še otroka, ki se tačas carta z atijem. Babica je krasna, upošteva moje želje, moje izjave, čutim njeno skrb,... Ko ji zaupam, da se je otrok nenormalno zasukal po porodu glavice, ponudi, da preveri ali je lahko prišlo do kakšne poškodbe. Vse je OK. Tudi pri meni je vse BP. Novega člana še stehtamo, zmerimo dolžino in obseg glavice (3800g, 50cm, 35cm) oz. bolj ocenimo njegovo težo in dolžino, saj je že povit ter oblečen. Komaj eno uro po porodu, polna sreče in omamljena od poroda, izrazim željo še po enem otroku. Očitno sem odvisna od porodov :D  Ta porod, sam porod, imam v spominu kot omamen, poln energije in predvsem perfekcija miru.

PS:Posteljica je trenutno zmrznjena. Ko jo bom odmrznila bom opno napela na okvirček, za spomin, za okras, ostalo pa bomo zakopali na vrtu in na tem mestu posadili družinsko drevo.

Tuesday, February 1, 2011

stranski učinki umetnih popadkov

Navodila za zdravilo Pitocin ali Syntocinon so zelo stroga in jasna, a če pogledamo prakso, se osnovnih navodil v večini porodnišnic ne držijo!

Zdravilo je bilo priznano le za sprožitev poroda pri nosečnicah, kjer je to potrebno iz ključnega zdravstvenega razloga oz. iz razloga za reševanje življenj. Nikakor se zdravilo ne sme uporabljati pri zdravih nosečnicah in prav tako zdravilo ni bilo nikoli odobreno kot zdravilo za pospeševanje poroda.
Prav tako ga rutinsko dajejo po porodu kot sredstvo za krčenje maternice.

Uporaba umetnih popadkov drastično poveča možnost dokončanja poroda s carskim rezom.

Sploh pa nam ne predstavijo možne stranske učinke, ki so:

pri mami:
najpogostejše

*slabost 
*omotica
*bruhanje
*težji in turbolentnejši porod
*intenzivno ali nenadno krčenje maternice
*prekomerna krvavitev po porodu
*nenaravno poporodno krčenje maternice

in še
hipotenzija (nizek krvni talk)
tahikardija (moteno delovanje srca- prehiter oz. pospešen pulz)
aritmija (moteno delovanje srca- neritmičen utrip srca)
angina pektoris (moteno delovanje srca-  srčni krč ali prsna stiska)
anksioznost (živčna napetost: tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah, zaskrbljenost)
epileptični napadi
subarahnoidna krvavitev
oslabljen pretok krvi v maternico
krči v želodcu
blažje alergične reakcije (izpuščaj, srbenje, otekanje, omotičnost, težave z dihanjem)
Anafilaksija- težje alergijske reakcije (izpuščaj, koprivnica, srbenje, težko dihanje, tiščanje v prsih, otekanje ust, obraza, ustnic ali jezika)
glavobol
zamegljen vid
ruptura maternice (pogosto pri uporabi 24 ur ali več)
ukrčena "porodna" mišica
hematom materničnega vratu
razpoke brazgotin (prejšnjega carskega reza)
raztrganine materničnega vratu
strjevanje krvi
zadržana posteljica 
poporodna povečana bolečina presredka in materičnega vratu
Afibrinogenemija, kar lahko privede do krvavitve in smrti
smrt


pri otročku:
slab sesalni refleks, težave pri dojenju
prekomerna utrujenost (spi neprekinjeno po več ur skupaj)
zadušitev
nepravilen srčni utrip (aritmija)
nepravilen srčni utrip (upad utripa)
Hipoksija (nezadostna preskrba tkiv s kisikom)
telesne poškodbe
krvavitve v očeh
epileptični napadi
porumenelost oči ali kože
neonatalna zlatenica
zaradi pomanjkanja kisika lahko posledično povzroči cerebralno paralizo in avtizem
smrt