Thursday, December 30, 2010

Rojstvo kot je bilo


“Dragi, jaz bi pa rodila doma!” pravi žena. Presenečen nad to izjavo stremim v steno in ne vem, kaj naj rečem. Po glavi se mi je podilo tisoč zakajev in zatojev. Vse v smeri kaj lahko gre narobe. In moje mnenje, da bi rodili doma se ni spremenilo. Ostalo je pri odločnem NEju.Sicer pa kaj lahko gre narobe? Več kot si sami zamislimo sigurno ne.
Odločilen moment je bil ženin pogovor z mojo sodelavko. Prisostvoval sem kot poslušalec in takrat se mi je spomin vrnil 15. let nazaj. Na Frédéricka Leboyerja. Nastal je premik in mentalne priprave so se začele.
Rojstvo brez nasilja je ena od knjig, ki bi jo priporočal vsakemu. Avtor Frédérick Leboyer je en tistih pionirjev v medicini, ki so spet začeli spreminjati pogled na porod že desetletja nazaj. Iz nasilja v čisto magijo. Kaj je lepšega, kot videt otroka po porodu nasmejanega, zadovoljnega, ljubljenega. Nobenih grobih prijemov in izvajanja poroda kot po tekočem traku. To je moj otrok in si zasluži najboljše.

“Saj že imam popadke od pol osmih”, je rekla, ko sem se zbudil. In tako se je začelo. Dan poln umirjenja. V ozračju ni bilo nobene napetosti. Cartanje, božanje, poljubljanje in stanje ob strani. Tudi bdenje nad njenim stanjem in spraševanje kaj potrebuje. Biti na voljo v vsakem trenutku. To so bile moje naloge. No, pa seveda tudi glasben izbor. Enya je kar priročna za tako vzdušje. Paniko in živčnost smo pospravili v kovčke in izselili iz našega življenja. “Poslušaj svoje telo! Kaj ti pravi? Kako se počutiš? Kaj rabiš?” to so bile večkrat izgovorjeni stavki čez dan. Vsekakor so bili nepozabni trenutki in nepozabno doživetje. Priprava na veliki trenutek.“Meni je to vse nekam čudno.”, pravi žena in pokaže na temnordeč madež na brisači. Takole se gledava nekaj časa. Nakar pade odločitev, ki si je ob sprejetju naravnega neasistiranega poroda nisva želela. Bo treba v bolnišnico. Kar hudo mi je bilo. “Utrujena sem že. Naj naredijo kar morejo.”, so bile njene besede. “Samo na stranišče še grem”, pravi in odraca iz dnevne sobe. Gledam jo kako čepi na školjki in zamišljeno gleda v svoje hlače. “Daj mi še eno kopel pripravi, prosim. To ne napreduje nikamor.” mi odgovori. Gre se namakat. Po parih minutah se začno potisni popadki, noge ji nagnem močno nazaj. Otrok je že na polovici porojen, ko žena reče: »Ne morem se ustavit.« »Kar potisni še.«, ji odgovorim, saj ja bilo za mene že skoraj vse končano. Ta en finalni potisk in bila je zunaj. Pred tem je še predrla ovoj in otrok je pristal v njenem naročju. Tamala se je začela kremžit, nakar oba v en glas zašepetava: »Luč!«. Ugasnem luč v kopalnici, otrok pa je nemiren in prične nežno jokati. »Popkovnica!« rečem in žena že odvdije motečo popkovnico. Sledijo radostni trenutki občudovanja otroka in prvega podoja.
Popkovnica oskrbljena in mogoče je čas, da pokličem rešilca. Preseneti me, da mi čestita, nekdo na drugi strani žice, ki me sploh ne pozna. "V bistvu ste že vse naredili", da mi pa na željo pošlje rešilca. Nekako nisem videl potrebe po tem in sem rekel, da bomo že sami. Nekako eno uro je trajalo od poroda, da smo se uredili in odpravili v avto.
Prihod v bolnišnico se je sprevrgel v čisto drugo vzdušje. Iz čistega veselja, radosti in sreče v zaskrbljenost in slabo vzdušje. Pozvonimo in ko odpre babica se ženin nasmešek samo manjša. »Kako ste pa prišli?«, vpraša delavka na oddelku. »Z avtom.« sledi ženin odgovor. »Torej ste prišli peš!«, sledi delavkin odgovor. »Ne z avtom smo prišli!« vztraja žena. »Peš ste prišli, po vas bi mogel priti rešilec." Ja in kako naj mi to vemo? Namesto radostnih obrazov smo videli ob prihodu v porodnišnico samo nezadovoljstvo. In vse to zaradi izpolnjevanja papirjev? Le to je namreč trajalo več kot pol ure. In vse kar so lahko napisale je oskrba popka. In prav hudo mi je bilo gledati kako odturno vlačijo mojemu dojenčku cevke v nos. Kako grobo ravnajo in še na mojo željo, da zatemnijo luči se ni nobena zganila. 3 so bile v porodni sobi. In dve sta bili prav nastrojeni proti nam. Ko sem dobil otroka povitega v bolnišnična oblačila, sva se umaknila ob zavetje luči. »Vi ste bili pri porodu?« me vpraša babica. »Ja.«, sledi moj odgovor. »Nekam mirni ste videti!«, dobim arogantno izusten stavek »Kakšen pa naj bom?«, ji mirno odgovorim nazaj, čeravno se je v meni približevalo do točke izbruha. Otroka sva nato pristavila na drugo dojko, tečni obrazi so se umaknili. Sredi dojenčkovega obroka pride babica in želi imeti otroka, češ da jo pediatrinja čaka za pregled. Želja, da še malo počaka se nam ni izpolnila. Otroka ni nazaj nekje pol ure. Imam željo izvedet, kaj delajo teh pol ure z otrokom. Ko jo vrnejo smo bili nekaj časa sami. Radostni trenutki vesele trojice. Odpeljejo ju na oddelek. Za naslednjič žena pravi, da želi odpust na lastno odgovornost. Tenzija na oddelku je bila sicer manjša, a so jo držali na oddelku samo zato, ker maternica še ni bila čista. Tretji dan ji grozijo z operativo odstranitvijo koagol, a jo na srečo neka infuzija reši. No seveda so spravljali primanjkljaj z našim neasistiranim porodom s številnimi ultrazvoki za te koagole. Nekje pa je treba zaslužit. Hvala bolnišnica MB za to izkušnjo. Ne bomo je ponovili!

Dogodek je opisan z željo, da ga prebere čimveč osebja, ki dela v porodnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Vaše besede ob prihodu so zelo pomembne za nas, ki vstopamo na vaše delovno mesto. Prav tako naj bo bolnišnica hram, kamor se vrnemo z zaupanjem, da boste uporabili vso strokovnost in pričarali nasmeh na obraz vsakega, ki vstopa in izstopa.


Tuesday, December 28, 2010

Kako je lahko tudi carski rez čudovita porodna izkušnja

Zahvala ptujski porodnišnici

Ker je za nami čudovita porodna izkušnja v Vaši porodnišnici, za katero so zaslužni predvsem zdravstveni delavci ptujske porodnišnice, bi se rada zanjo osebno zahvalila. Zahvaljujem se vsem zdravstvenim strokovnjakom, s katerimi smo prišli v stik in so bili pripravljeni z vso prijaznostjo in razumevanjem upoštevati naše potrebe in želje. Posebej bi se zahvalila celotni ekipi (z dr. Djukanovičem na čelu), ki je opravila carski rez in prijaznemu osebju na oddelku. Ker vseh imen žal ne vem, raje ne bom nikogar poimensko izpostavljala.Prilagam porodno zgodbo, ki govori, kako sva s partnerjem doživela rojstvo najinega prvega otroka. Želim, da bi to zgodbo razumeli kot poziv k temu, da tako lepo izkušnjo omogočite vsakomur, ki izrazi svoje (morda za marsikoga nekoliko čudne in nenavadne) potrebe in želje. Kajti rojstvo otroka je neponovljiv dogodek, ki naj slehernemu paru ostane v čim bolj lepem spominu. In Vi ste tisti, ki lahko k temu največ prispevate! Na nas pa je, da razširimo dober glas o Vas.


Naša porodna zgodba:

Kako je lahko tudi carski rez čudovita porodna izkušnja

Načrtovala sva popolnoma naraven porod: porod, pri katerem bi sledila in zaupala predvsem svojemu telesu, brez medikamentov in rutinskih postopkov, v mirnem in intimnem okolju, s čim manj ljudmi okoli sebe, po možnosti v vodi in v položaju, ki bi mi najbolj ustrezal. Sprva je kazalo, da sva na dobri poti k takšnemu porodu, saj je moja nosečnost potekala popolnoma normalno in zdravo. Prebrala sva ogromno strokovne literature o naravnem porodu, spremljala sem spletne forume in se na tak porod tudi dobro psihično in fizično pripravila. Verjela sem v moči svojega telesa in da lahko to delo dobro opravim.A žal se pri nosečnosti in porodu ne da vedno slediti prvotnemu načrtu in željam. Najina deklica se je namreč odločila, da se ne bo obrnila z glavico navzdol in je v meni kar lepo obsedela. Poskusila sem vse mogoče vaje in terapije, ki naj bi plodu pomagale v najugodnejši položaj, a vse brez uspeha. Z vsakim dnem je bilo manj upanja za spontani obrat in vedno bliže je bilo dejstvo, da se bo najin otrok moral roditi s carskim rezom.Vedela sem, da takšnega razpleta ne smem občutiti kot poraz, zato sva svoj prvotni načrt takoj preoblikovala in začela raziskovati, kako je lahko tudi carski rez lepa izkušnja. Želela sva čim bolj vključiti elemente naravnega poroda in s tem narediti sicer nasilen poseg (kar carski rez gotovo je) čim bolj prijazen za vse nas. Želela sva, da bi operacija potekala v spinalni anesteziji ob prisotnosti otrokovega očeta (za prisotnost očeta sicer nisva imela velikega upanja, da bo omogočena), kar bi omogočilo, da otroka takoj vidiva in se ga dotakneva. Ker sva se zavedala pomena stika kože s kožo takoj po rojstvu, sva želela, da otroka dobi v naročje oče, če ga že mamica zaradi operacije ne more. Z dojenjem pa se prične takoj, ko je po operaciji mogoče. Načrtovala sva tudi sobivanje očeta na oddelku (vsaj za prvi dan, ko sem jaz na intenzivni negi), saj sva želela, da je vsaj eden od naju vedno z otrokom.In tako sva začela raziskovati, kje bi bilo mogoče izpeljati tak porod. Obiskala sva najbližje porodnišnice in povprašala o možnostih. Ker so največ posluha za najine »velike« želje imeli v ptujski porodnišnici, kjer naju je prijazno sprejel dr. Djukanovič (ki je na koncu carski rez tudi opravil), sva se na koncu odločila zanjo. Kljub vsemu nisva mogla vedeti, v kolikšni meri bodo najine želje na koncu uslišane, saj gre za veliko število zdravstvenih delavcev, s katerimi se na takem porodu srečaš in ni nama bilo najbolj jasno, kako se bova z vsakim posebej dogovarjala. Zato sem začela razmišljati o porodnem načrtu, ki bi ga napisala, čeprav še nisem slišala, da bi ga kdo napisal tudi za carski rez. V tistem trenutku pa mi je ravno to predlagala tudi doula Simona (ki je prijazno spremljala zadnje tedne moje nosečnosti in mi dajala nasvete), zato sem ga res napisala. Naslovila pa sem ga raje z »želje«, saj se mi zdi ta beseda bolj prijazna in manj vsiljiva kot pa »načrt«. Tri podpisane izvode sem diskretno vložila kar v materinsko knjižico med vse izvide, kar se je izkazalo za najbolj prijazen način izražanja želja, saj nama je bilo nerodno pomoliti ta papir pod nos vsakemu zdravstvenemu delavcu. Sestre in babice so namreč na ta list naletele vsakič, ko so zaradi neštetih administrativnih postopkov brskale po materinski knjižici. Seveda so ga vse prebrale in babica (mislim, da ji je ime Petra) je na koncu prijazno prevzela iniciativo in se glede najinega načrta dogovorila z vso operacijsko ekipo.Vsi v ekipi so bili neizmerno prijazni in sproščeni, kar mi je dajalo občutek varnosti. Zaradi vznemirjenosti sem se precej tresla, a ko so dovolili bodočemu očku, da je prisoten pri operaciji in me je prijel za roko, sem se takoj umirila. Slišala in tudi čutila (čeprav ni bolelo) sem vse, kar se je dogajalo. Vse se je odvijalo kar hitro, čeprav umirjeno in sproščeno. In najina deklica je bila rojena…takoj se je oglasila z zdravim glasom, meni pa so spolzele solze sreče po licih. Pokazali so nama jo, lahko sva se je takoj dotaknila in jo poljubila. Nato so jo odnesli v druge prostore, očka pa jo je ves čas spremljal in to me je pomirjalo. Niso ji umili verniksa s kože, kar je bila najina želja. Hitro jo je takšno dobil v svoje naročje oče in si jo dal na svoje gole prsi, da je čutila toplo kožo. Operacija se je zaključevala, jaz pa sem se samo smejala. Po treh ali štirih urah, ko je anestezija popustila, sta oba prišla k meni. Očka jo je pripeljal zavito v odejico, ki sem jo že v nosečnosti napletla zanjo. Takrat sem si jo lahko prvič dobro ogledala. Bila sva vsa presrečna in bila je za naju najlepši dojenček na svetu. Poskusili sva z dojenjem, a je bila precej zaspana in takrat še ni veliko posesala. Pokazal mi je fotografske posnetke, ki so nastali neposredno med operacijo…nisem mogla verjeti svojim očem…kako lepi posnetki, res bodo v trajen in prelep spomin na njeno rojstvo. Zanje pa se morava zahvaliti nekomu od osebja, ki je te fotografije samoiniciativno posnel (žal ne vem imena).Tistih pet dni bivanja v porodnišnici je bilo (kljub močnim bolečinam zaradi operacije) zame nekaj najlepšega, kar sem doživela do sedaj. Novopečeni očka je namreč sobival z menoj in najino deklico in nama prijazno pomagal ves čas našega bivanja. Dojenje je steklo brez večjih težav, brez kakršnegakoli dodatka (niti glukoze), ob prijazni pomoči sester na oddelku in že tretji dan je naša deklica začela pridobivati na teži. Zahvaljujem se vsem sestram na oddelku za dragoceno pomoč in nasvete pri dojenju. Prepričana sem, da (skoraj) vsaka ženska lahko uspešno doji, če se na dojenje ustrezno pripravi in poduči ter ima na voljo strokovno pomoč. Na žalost o tem na šoli za bodoče starše ne povedo veliko. Obiskovala sva šolo za bodoče starše v Mariboru in sva bila zgrožena ter razočarana nad vsebino predavanj.


Danes je dojenčica stara dva tedna, dober teden smo že doma in lepo smo se že ujeli med seboj in ustvarili svoj ritem. Še vedno je izključno dojena in lepo je že presegla svojo porodno težo. Vzdušje v našem domu je mirno in sproščeno in prav takšna je naša deklica, saj samo spi in se doji. Čeprav nenaraven, je tudi tak porod lahko krasna izkušnja, če naletiš na zdravstvene delavce, ki so pripravljeni prisluhniti tvojim potrebam in željam. Zato vsem najlepša hvala (tudi tistim, ki so nas malce čudno gledali)!

Friday, December 24, 2010

Veliko smeha in uspeha!

Slavi se rojstvo.

Nekateri slavijo verno,
drugi srčno ali simbolno.

Važno je čustvo,
saj v ljubezni smo vsi enaki.

Tebi in tvojim najbližjim želimo ljubezni polne in vesele praznike!



Thursday, December 23, 2010

Porod kot posel

Bo sestrica ali bratec?

Tako kot smo se srečali z izzivi starševstva s prvim otrokom, tako se srečujemo z izzivi, ko že več članov pričakuje novega člana.

Včasih se starši sprašujemo kako pripraviti sorojenca (bratca ali sestrico) na novo vlogo v družini.
Kako ga udeležiti pri čakanju, v času nosečnosti, pri prihodu (porod) in po porodu. Kakšna je vloga starejšega sorojenca in kje je tista zdrava mera, da ne postane otrok otroku varuška. Kaj lahko starši naredimo, da je ljubezen med sorojenci najmočnješa, kar more biti.

Delavnica Bo sestrica ali bratec?  predstavi nekaj zanimivih rešitev, kaj lahko mi kot starši naredimo, da so nove družinske vloge kar se da zanimive in privlačne, in da novemu članu vsi doma iskreno zaželijo dobrodošlico.

Wednesday, December 22, 2010

Mala ritka brez pleničke

Naj se sliši še tako nenavadno, dojenček lahko "hodi" na kahlico že vse od njegovega rojstva!

Gre za, naši kulturi, še nekoliko nepoznan pristop, ki je alternativa pleničkam in je najboljša izbira, kar se tiče dojenčkove ritke, otrokovega razvoja, ekologije in vaše denarnice. 
Delavnica je namenjena vsem, ki jih omenjeni pristop zanima in tudi tistim, ki si želijo lažji (za otročka nestresen) prehod na kahlico.


Vodi Janja Perko
njena izkušnja 1.del
njena izkušnja 2.del
njena izkušnja 3.del

Dojenček joka


‎"Ko dojenček joka, nam skuša nekaj povedati. Njegov jok je pomemben signal, ki mu zagotavlja preživetje, staršem pa pomaga razviti starševski čut. Dojenčki jokajo, ker hočejo nekaj sporočiti, ne zato, ker hočejo manipulirati s starši. Čim pozorneje se odzovete, tem bolj se bo dojenček navezal na vas in laže se bo sporazumeval z vami." (Dr. W. Sears)



Monday, December 20, 2010

odziv okolice naj bo primeren

Doula pravi:
"Obdobje pred porodom, med porodom in po porodu je posebno in zahteva tudi poseben odziv od okolice."

Porod kot ga poznamo mi, porod kot ga poznajo oni

vaginalen, naraven Porod 

je intenziven, ne boleč,
je lep, ne nagravžen,
je delo, ne mučenje,
je magičen, ne čuden,
je naraven, ne sramoten!!!


Saturday, December 18, 2010

sreča in mir na zemlji

Če bi mame že v nosečnosti občutile popolni mir, mirnost in lepoto, živele harmonično, jedle zdravo in uravnoteženo, usmerjale pozitivne misli in občutke svojemu še ne rojenemu otročku in bi rodile v miru, s spoštovanjem, kot je narava namenila, bi čez čas človeška rasa bila prečiščena sovraštva, sporov, vojne, doživela bi mir, srečo in raj na zemlji.

Friday, December 17, 2010

naravni pospeševalci in/ali sprožilci poroda

Predstavljam samo nekatere naravne pospeševalce in/ali sprožilce poroda:

draženje bradavic, 

spolni odnos, 
ricinusovo olje, 
jajčevec s parmezanom, 
čili (oz. pekoča hrana), 
bazilika, 
origano, 
daljši sprehodi, 
*čaj malinovih listov (ne sproži poroda!), 
čaj kamilice, 
masaža za porod, 
akupresura, 
homeopatija,
druga komplementarna medicina, ...


Velika večina naravnih pospeševalcev in/ali sprožilcev poroda delujejo samo v primeru, da je telo pripravljeno na porod!


*draženje bradavic
stimurilra sproščanje hormona oksiticin, ki (pri telesu, ki je pripravljeno na porod) povzroča popadke.
V kolikor telo ni pripravljeno na porod, draženje bradavic kljub temu pomaga pri telesni pripravi na porod.
Čeprav ne obstaja pravilo, koliko krat in kako dolgo naj traja draženje, je študija ugotovila, da je bil rezultat najuspešnejši, če so si ženske dražile bradavice tri krat na dan po eno uro (izmenjujoče po vsakih 10-15 min).
Intenzivnost draženja naj ostane v mejah ugodja!!
Z mamice, ki imajo preobčutljive bradavice je primernejše božanje, "draženje" celotne dojke oz. nežni krožni gibi okoli areole.

‎*spolni odnos
bi naj imel dva učinka,
+sprošča se hormon oksitocin, ki (pri telesu, ki je pripravljeno na porod) povzroča popadke,
+izliv spermijev omogoča dozorevanje in odpiranje materničnega vratu (sperma vsebuje prostaglandine ->ista snov,ki je v vaginaletah,ki jih v porodnišnicah dajejo za sporžitev poroda)



*ricinusovo olje
se je izkazalo kot zelo uspešno in efekrivno sredstvo za sprožitev/pospešitev poroda (če je telo pripravljeno).
Prosim kontaktirajte osebo (babico, doulo,...), ki vam bo pomagala pri nasvetu kako olje efektivno uporabiti, dozirati, uživati in kako se izogniti možnemu stranskemu učinki, ki je dehidracija mame.

PS: Ricinusovo olje je odvajalo, zato ga uporabljate samo po navodilih izkušene osebe!!!



*jajčevec s parmezanom
obstaja prepričanje, da posebni recept jajčevca (melancane) s parmezanom v 48 urah po zaužitju sproži porod

en primer članka in recepta 

PS:Opazite med sestavinami za marinado začimbi bazilika in origano, ki sta že stoletja znani kot sprožilki/pospeševalki poroda?



*čili (oz. pekoča hrana)
zna povzročit mehčanje črevesnih mehkih mišic, hkrati pa omehča tudi maternično mehko mišico, ki se odzove s popadki

PS: Opozarjam vas, da zelo pekoča hrana v večjih količinah (ki bi morda bile potrebne, da se porod sproži), zelo obremenijo želodec in telo.



*bazilika in origano
sta začimbi, ki jih že stoletja uporabljajo kot sprožilki/pospeševalki poroda

Torej privoščite si slasten kulinarični obed z dobro mero začinjeno z baziliko in origanim.

PS:Obstajajo tudi druge zažimbe oz. zelišča, ki ji iz varnostnih ralogov ne bomo objavili, saj nekatere ob njih imajo zelo nevarne stranske učinke, tako za mamico, kot za otročka.
V kolikor želite več informacij, prosim poiščite izkušeno osebo in strogo po navodilih uživajte izbrano zelišče!





*daljši sprehodi
s pomočjo gravitacije in "zibajočega" efekta se lahko porod sprožij in stimulira.
Prav tako je hoja med porodom zelo učinkovita za naravno pospeševanje poroda (predvsem krajša porodni čas).

PS: Vendar prosim ne pretiravat s predolgimi in utrujajočimi sprehodi, ki vas izčrpajo. Kajti, v kolikor se porod začne, se lahko zgodi, da je telo utrujeno in vam zmanjka energije za prečudovito izkušnjo kot je porod. (Zakaj bi zaradi pretiravanja s sprehodti morali porod zaključiti z vakumom ali celo carskim rezom.)
Uživajte v sprehodih v mejah zmogljivosti! ♥



*čaj malinovih listov
NE sproži poroda!

Indijanci že stoletja uporabljajo čaj malinovih listov, da žensko telo pripravijo na porod.

Torej čaj malinovih listov ne sproži poroda, ga pa pripravi na ta dogodek! ;)



*čaj kamilice
pomirja in relaksira, ki je eden od osnovnih psihofizičnih pogojev, da se porod lahko sproži, začne, pospeši, napreduje,...



*masaža za porod
je posebna tehnika, ki jo le redki prakticirajo.
Lajša morebitne neugodne dražljeje med porodom in lahko tudi sproži, pospeši porod.



Kjub temu, da je maserje, ki se spoznajo na specifično masažo za porod, težko izsledit,
sem našla napotke, da lahko tudi sami (ati kar pogumno!) pridobimo zelo uspešne rezultate z "amatersko" masažo okoli gležnja in celotne dlani.
Hkrat bom še omenila, da ima relaksacijska masaža prav tako učinek na mamico, da se sprosti, kjer se vrnemo na to, da je sproščenost mamice eden od osnovnih psihofizičnih pogojev, da se porod lahko sproži, začne, pospeši, napreduje,..



*komplementarna medicina
je zelo uspešna pri porodu.
(homeopatija, akupresura, akupunktura....)

K njen se lahko zatečemo že ob prvih težavah pri zanositvi, težavah med nosečnostjo, sprožitvi poroda, obporodnih in poporodnih izzivih.

PS: Prosimo vas, da premišljeno in po dobrih in zaupljivih priporočilih poiščete tisto metodo, tehniko, zdravilo,... ki vam ugaja, ji zaupate in se ob njej počutite varne.




Podporna skupina za dojenje

Kjub temu, da je dojenje naravni proces, se veliko krat doječe mamice soočajo z različnimi izzivi dojenja.

Podporna skupina za dojenje, doječim mamicam omogoča skupno druženje in osebni kontakt s svetovalko za dojenje. Tako skozi prijetno druženje, s skupnimi izkušnjami, znanjem, medsebojno pomočjo in voljo premagujemo izzive dojenja.

Dojenje je način življenja in materino mleko je najboljša formula.


Za bodoče zdravje vajine zveze

"Razumljivo je, da nosečnost in rast male kepice pod srcem ne vpliva le na vas, pač pa tudi na vašega partnerja, torej na vajin zakon ali zvezo. Če je zveza trdna, jo bo otrok še poglobil, če pa je na majavih temeljih, je zelo verjetno, da se bodo pokazale še večje razpoke. Odkrit pogovor je še kako pomemben za bodoče zdravje vajinega zakona/zveze." (K. Šoster-Olmer)

Thursday, December 16, 2010

ati in porod


Ati, tvoja naloga je lahko, da skrbiš, da se mamica ob porodu počuti varno, sporščeno in uslišano.

Novičke, resnice, skrivnosti

Lahko se naročiš na novičke združenja Vis Feminea ♥


Pošlji mail na vis.feminea@gmail.com in napiši Prijava.


Novičke te bodo (z nasmeškom) sproti obveščale o aktualnih dogodki, projektih, resnicah, zanimivostih, skrivnostih in drugih ugodnostih.
Dobrodošla!

 

Doula se predstavi (Martina)

Martina Štirn

S spoštovanjem, ljubečim vživljanjem, Vas spremljam v uresničitvi najlepših izkušnj, ki jih prinaša nosečnost, porod in čas po njem. V želji, da bi se Vi, Vaš partner in Otrok čutili varno in obveščeno, se z Vami  srečujem pred ter po porodu, spremljam Vas ob porodu v porodnišnici, ali v domačem okolju. (Tudi v češčini in angleščini.) Sem dipl.psihologinja, mag. umetnosti, s potrdilom za porodno doulo Debre Pascali-Bonaro, LLLE CD (DONA) in doularskimi izkušnjami porodov v Sloveniji in Franciji.

martinastirn@gmail.com 
031 690 163

Wednesday, December 15, 2010

Izjave mamic

"Vaše informacije in nasveti za lažji, hitrejši in manj boleč porod so mi res pomagali! Hoja, gibi in pozicije so bile neprecenljive."  
-Ksenja iz Maribora


"Bala sem se poroda. Res panično bala! Nevem kako bi rodila, če ne bi hodila k vam na priprave na porod. Bilo je super! Res ste mi pomagali. Hvala." 
-Mateja iz Maribora


"Hvala za podporo. Vaši nasveti in mirne besede smo mi pomagali, da sem se odločila za porod, ki mi je spremenil življenje." 
-Valerija iz Ljubljane


"Vesela sem, da sem na svoji poti odkrivanja drugačnega poroda odkrila združenje Vis Feminea. Vaše zgodbe, misli in besede so mi dale moč, da sem v sebi našla samozavest in mir, da speljem porod sina tako, kot sem čutila da je prav. Verjetno je bil to odločilni delček mozaika, ki sem ga spletla, da je bil porod zares sanjski."
-Vesna iz Novega Mesta


Tuesday, December 14, 2010

Doula se predstavi (Andreja)



Lep pozdravček!

Ime mi je Andreja.
Sem mamica treh otrok in doula.

Po prvi izkušnji klasičnega medikaliziranega poroda, sem iskala informacije o možnostih drugačnega, bolj humanega poroda. 
Odkrila sem resnico o porodu. Porod je lepa, nežena, intimna, spiritualna izkušnja. To sem izkusila z mojim drugim in tretjim samostojnim porodom.
Želim si, da bi lahko vsaka mamica imela blaženo in mirno izkušnjo poroda.
S to željo sem postala doula.



Sebe vidim kot doulo, ki absolutno prisluhne in se prilagodi željam ter potrebam bodoče mamice. 
Mamica se naj ob porodu počuti sproščeno, varno in uslišano.

Hvala, 
veliko smeha in uspeha ti želi 
Andreja (040 77 88 33)
vis.feminea@gmail.com

PS: predlagam, da še prebereš:




PPS:

Monday, December 13, 2010

Sterilno ali umazano?


Drage mamice, če imaste doma vse sterilno, obstaja možnost, da bo vaš dojenček težko razvil protitelesa in bo imel šibek imunski sistem.
To povzroči, da ima v kasnejšem času večje težave z zdravjem in vzpostavljanjem ter jačanjem imunskega sistema.

Če ste premalo pozorne na čistočo lahko otroček hudo zboli ali celo umre.

Kaj sedaj?

Pranje rok in osnovna osebna higiena, osnovna čistoča prostora je lahko tista prava mera.

Gozdna Vila

Obiskala nas je Gozdna Vila in nam obogatila našo mikro knižnico za zabaven in poučen priročnik ♥ 


Hvala Gozdna Vila !!!

Babica pravi

Babica pravi: Porodne želje so realne in upoštevane le takrat, ko ženska res ve kaj in predvsem zakaj si to želi in je primerno na njih pripravljena. Eno so modne muhe, eno pa resne želje s pripravami.

Sunday, December 12, 2010

Naš negovan trebušček

Nego rastočega trebuščka lahko prevzame ati! Ta "ritual" ima številne pozitivne učinke na družino.

Saturday, December 11, 2010

srečen in neboleč porod

Osnovni pogoji za srečen in neboleč porod so
*pripravljenost, predanost in zavezanje mamice za takšen porod
*pravilne psihofizične priprave na porod
*skrbno izbrana lokacija za porod
*skrbno izbrane osebe, ki bodo prisotne pri porodu
Mamica se mora Ves čas poroda počutit varna, sproščena in uslišana!

presredek in pozicije

Presredek lahko obvarujemo tudi s "presredku prijaznimi" pozicijami za porod.

Friday, December 10, 2010

Porod kot psihoterapija

Srečen, blažen porod lahko celi rane travmatičnih predhodnih porodnih izkušenj, travmatičnih spolnih izkušenj in mnogo drugih psiholoških ran.

Thursday, December 9, 2010

doulo krije zavarovalnica

Bi se odločila za doulo, če bi jo krila zavarovalnica?

porod v vodi z medenično vstavo

Porod in poljubljanje

Novo zdravilo?


Bi se odločile za zdravilo, ki za
50% zmanjša možnost carskega reza,
25% skrajša porodno obdobje,
60% zmanjša potrebo po epiduralni anesteziji,
40% zmanjša uporabo sintetičnega oksitocina oz. "umetnih popadkov",
30% zmanjša uporabo analgetikov,
40% zmanjša možnost kleščnega ali vakumskega poroda ?






To "zdravilo" je doula.
Več o douli si lahko prebereš TUKAJ in TUKAJ.


Wednesday, December 8, 2010

hrana in pijača med porodom

Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se mamici med porodom omogoči in dovoli uživanje hrane ter pijače.

Monday, December 6, 2010

Doula (porodna spremljevalka)

* Kdo je porodna doula?

 Porodna doula je oseba, ki je izučena in ima izkušnje na področju poroda. Porodnici pred, med in po porodu nudi neprekinjeno psihološko, emocionalno in informacijsko podporo.


* Od kod izvira beseda "doula"?

 Beseda doula (izgovori se "dula") izhaja iz antične Grčije in v prevodu pomeni "tista, ki služi ženski". Skozi zgodovino, in še danes, po svetu izbrane ženske nudijo podporo drugim ženskam v njihovem pred-porodnem, ob-porodnem in po-porodnem obdobju.
Doule imajo znanje kako pomagati ženskam med porodom. Današnje doule imajo, glede na njihove predhodnice, širše znanje, kako porodnici polepšati porod. Doula je lahko ženska ali moški, različnih izobrazb in let. Druži jih znanje in želja pomoči ob porodu.


*Kaj prinaša prisotnost doule ob porodu glede na porod sam?

 Rezultati večih kliničnih raziskav kažejo, da prisotnost doule ob porodu prinaša:
* krajše porode z manj komplikacijami
(porodi s prisotnostjo doule so za četrtino krajši)

* porodnice imajo boljše in lepše porodne izkušnje

* zmanjša uporabo zdravila Syntocinon (sintetični oksitocin oz. zdravilo za "umetne popadke"), klešč in vakuma
(porodi s prisotnostjo doule imajo za 40% več možnosti, da ne bo potrebno uporabiti umetne popadke in za 40% manj možnosti, da se bo porod končal z vakuumom)

* zmanjša porodničine potrebe po zdravilih za blaženje bolečin in po epiduralni
(porodi s prisotnostjo doule imajo za 60% več možnosti, da ne bo potrebno uporabiti Epiduralne anestezije in 30% več možnosti, da ne bodo uporabljeni oz. aplicirani analgetiki)

* zmanjša možnost operativnega zaključka poroda (nujni carski rez)
(porodi s prisotnostjo doule imajo za 50% več možnosti, da se ne zaljučijo s carskim rezom)



*Kaj prinaša prisotnost doule ob porodu za mater?

Kadar je ob porodu prisotna doula, mamice poročajo o srečnejših porodnih izkušnjah, zadovoljne so s potekom poroda, počutijo se bolj uslišane in varne. Manj krat zahtevajo protibolečinska zdravila, epiduralno in manj krat je potrebno porod zaključit z nujnim carskim rezom. Mamice, ki imajo ob porodu doulo, so bolje in hitreje navežejo na svoje otroke, imajo manj težav z dojenjem in imajo bistveno manj poporodnih depresij.


*Kaj prinaša prisotnost doule ob porodu za dojenčka?

Raziskave kažejo, da so dojenčki, ki so pri svojem porodu imeli prisotno doulo, hitreje odpuščeni iz bolnice, imajo manj poporodnih intervencij, manj potreb po posebni negi, se lažje dojijo in so bolj ter hitreje deležni ljubeče materine pozornosti.


*Kje najdem doulo?

Kontaktiraj na mail vis.feminea@gmail.com ali na mobitel
040 77 88 33 (Andreja)


*Kako delujejo doule?

V Sloveniji porodne doule zaenkrat delujejo kot samoplačniška storitev.


*Ali doula nadomesti zdravstveno osebje?

Ne. Doula ne nadomesti nobenega zdravstvenega osebja. Doule ne izvajajo nobenih zdravstenih ali kliničnih posegov, kot so recimo, merjenje temperature, pritiska, vaginalno preverjanje napredka poroda, preverjanje srčnega utripa dojenčka, jemanja krvi,... Doula podpira mamico, očeta, partnerja, ter izboljša komunikacijo med zdravstvenim osebejem in bodočima staršema.


*Ali se doula odloča v imenu porodnice?

Doula se nikoli ne odloča namesto porodnice, kakor se tudi ne vmešuje v odločitve zdravstvenega osebja. Doula mamici posreduje informacije, deli čustveno in moralno podporo ter predvsem spoštuje njene odločitve.


*Ali je moj parter ob prisotnosti doule nepotreben?

Ne, doula pri porodu podpira in nudi pomoč tako mamici kot njenemu partnerju. Doula mu pomaga pri aktivnješi vlogi pri porodu in mu svetuje kako lahko mamici učinkovito pomaga.

*********
Priporočam še branje:
Miti o doulah - Resnice in zmote

Ostale Povezave

.

La Vie

lepa nosečka :)
http://www.lavieplus.eu/


plačaš 2, dobiš 3


http://www.dojenje.eu/

Čista magija

22.06. se je v mamine roke rodila Lili.Rojena je bila doma. Samo mir in ljubezen njene mame in atija je obkrožal njeno rojstvo.


Resnica je takšna,da sem načrtovala rodit doma.


Zgodbo bom začela v začetku te nosečnosti, čeprav je to zgodba, ki nima ne začetka in ne konca.


Torej, če bi me kdo še na začetku te nosečnosti vprašal kaj mislim o porodu doma, bi mu jasno zatrdila, da ženska, ki načrtno rodi doma je skrajno neodgovorna in se igra s svojim ter otrokovim življenjem.In seveda nisem mogla imeti drugega mnenja .... od kod pa bi ga lahko dobila? Medicina je tako močna, da že vpliva na vzgojo in na splošno mnenje.


Kje in kdaj je pri meni prišlo do te drastične spremembe?

Ko sem začela po internetu brskat za alternativnimi porodi, ko sem iskala kako preprečit rezanje presredka in raztrganine ter kako omilit bolečino ob porodu.Med ostalimi dobrimi članki, informacijami,... sta se me najbolj dotaknila viva članek in unassistedbirth. Začela sem raziskovat, študirat, prebirat knjige in malo po malo sem dobivala popolnoma novo sliko o porodu.Ideja o porodu doma se je rodila.S prva je bila le preblisk, ideja pač. Potem je ideja zrastla v razmišljanje in ta v resno razmišljanje, načrtovanje, še dodatno informiranje, kontaktiranje določenih oseb, babic, ... nakar je vse skupaj, v zadnjem mesecu nosečnosti, preraslo v trdno odločenost o samostojnem porodu doma.Previdno sem začela izražat svojo željo tudi okolici, možu, prijateljici, mami, kolegici, celo svoji osebni ginekologinji. Naletela sem na različne odzive. Od skrajnega neodobravanja, do veselja za takšno odločitev, do podpore s skrbjo,... Najbolj sem se oprijela podpor. Smešno, kako trdno sem že bila odločena, da graje in neodobravanja sploh nisem resno jemala.Nekega dne, pa moj mož ”stopi na mojo stran”. Iz zaskrbljujoče podpore je zrastla 100% podpora in odobravanje. To je bil eden od ključnih momentov. Brezpogojna podpora in odobravanje od osebe, ki bo prisotna ob porodu je bil še tisti zadnji nesklesan delček, ki bi mi lahko preprečil tako magičen dogodek kot je neasistiran porod doma.



Nov pogled na porod


Porod je stvar, ki sodi v porodno sobo in ga vodi babica ter zdravnik.Takšno je splošno mnenje, vzgoja. Da medicina vse skupaj podkrepi, doda kanček drame in zelo rada razlaga, kaj in kako se vse lahko zakomplicira pri porodu. Pozabi pa na dejstvo, da se rado zakomplicira ravno zaradi njih. In še nekaj, tudi med nosečnostjo se lahko marsikaj zakomplicira, pa nas zato nimajo devet mesecev v bolnici!?


Nekega dne me je prav pretreslo, ko sem v čakalnici slišala nosečko, ki je komentirala šolo za straše in je rekla, da je tako brezveze, da jih tam učijo dihat, ker ko rojevaš tak pozabiš na vse in še samo gledaš babico, ki ti kaže kako moraš dihat. Ob tem sem pomislila, da se ženske ob vstopu v porodno sobo praktično prodamo. Če samo zaradi tega popolnoma naravnega procesa, imenovanega porod, več ne znamo niti samostojno dihat, potem je res bolje, da nam porod vodijo drugi. Toda kdo rojeva? Jaz, moje telo. Kdo potem bolje ve in čuti kaj je prav, jaz ali ena tretja oseba? Res je, ima izkušnje, je to njen poklic, toda ali ji res lahko njene izkušnje bolje povejo kaj je dobro zame, za moje telo? Se ne vračamo nazaj k dobri stari filozofiji, ki pravi prisluhnimo svojemu telesu? Zakaj potem to ne velja za porod?Dejstvo je, da sta nosečnost in porod naraven proces, toda zakaj se do obeh potem obnašamo kot do kakšne bolezni?Vsa literatura, ki sem jo prebirala, o naravnem ali svobodnem porodu ali o porodu doma ali o neasistiranem porodu,.. vsepovsod sem naletela na eno zanimivo stvar. Vsi trdijo, da se stvari večinoma začnejo komplicirat ravno v prihodu v porodnišnico.Mislim, da je marsikomu znan fenomen, ko se porodnica pripelje do porodnišnice in popadki čudežno izginejo. Ali pa celo, da se porodnice zapirajo namesto odpirajo.Kemični proces v telesu porodnice poskrbi za optimalni potek poroda, toda že samo prihod v porodnišnico lahko ta proces spremeni, da pa se sploh ne spuščam v debato o tem, koliko se ta proces spremeni, ko porodnici dajo takšne in drugačne medikamente.In tukaj je še strah.Strah. Največji sovražnik poroda. Strah preplavi telo z adrenalinom in ta lahko porod popolnoma ustavi. Določen nivo adrenalina je pri porodu sicer zaželjen, ker daje porodnici tisto "nadnaravno" moč za porod, in ta nivo je del naravnega kemičnega procesa ob porodu. Stres ali predvsem strah, pa lahko ta nivo bistveno preseže in kadar je določen nivo adrenalina presežen, potem dobi naše telo znak, da je nekaj narobe in se ustvari telesno stanje, ki je optimalno za beg. Telo preusmeri kri iz organov, ki niso ključni za beg, v mišice in ostale dele telesa, ki so ključni za beg. Na žalost (tudi med porodom) maternica ni ključna za beg in se tako kri porodnice, ko jo je strah, preusmeri iz maternice drugam. Ta "fenomem" je zdravnikom znan - maternica, ki je praktično bele barve. Kaj to pomeni, če med porodom maternica "izgubi" kri, pa si morda lahko kar sami zamislite.Zato so stanja kot sta stres in strah zelo nezaželjena med porodom. In kaj tukaj naredi medicina? Stvar rešuje z medikamenti, ki vplivajo na kemični proces porodnice in krog je zaključen.


Da pa se stvar ne začne samo pri porodu, govori dejstvo, da vsakdo ve, da porod boli.V obeh nosečnostih sem ves čas poslušala, kako porod boli. Bolečine, muke, agonije,...Groza! Kaj ko bi obrnili ploščo in bi porodnice pripravili na to, da je porod nekaj lepega, naravnega, moment veselja, radosti. Učiti bi nas morali kako je potrebno prisluhniti svojemu telesu, kako lahko same vodimo porod. Nas informirat, poučit, kaj se dogaja s telesom med porodom. Kakšne tehnike, pozicije, vaje vse obstajajo za lajšanje možnih bolečin ob popadkih, za lažji izstis otroka, za lepo naravno širjenje porodnega kanala. Predavanj o fenomenalnem tkivu - presredku pratično ni . Potrebno bi bilo skozi nosečnost krepiti samozavest in samokontrolo bodoče mamice.Medicina pa dela ravno obratno, sporoča nam, da porod boli, da se lahko marsikaj zakomplicira, da smo takrat nemočne, neboglene, predane v usodo, da bolje da se 100% predamo tuji osebi, ki bo ona vedela kaj je najbolje za nas. Tu se meni logika krepko krega.Rešitve?Mnogo lepih in realnih rešitev obstaja. V tujini jih je mnogo na voljo, samo posvojit bi jih bilo treba, nič na novo izumljat. Recimo, ena takšna rešitev je, da babica spremlja nosečnost, je pri porodu in prav tako še spremlja občutljivo poporodno obdobje. Tako se babica in porodnica že pred porodom spoznata in s tem povečata optimalno sodelovanje med porodom.Pa se zdaj lahko izgovarjajo, da ni financ za takšne rešitve, ampak sem prepričana, da če bi se sistem dobro in premišljeno zastavil, bi stvar tekla in ne bi bilo nič kaj več stroškov, kot pa so sedaj.



22.06.



Torej odločila sem se za neasistiran porod doma. Porodnišnica je 5 minut vstran, mož me podpira, ginekologinja ni videla razloga, da bi morala rodit v porodnišnici in tako se je začelo.


V nedeljo, šesti dan po PDP, ob 07.30 me zbudi "črvičenje". Ko me še dvakrat začrviči, vstanem in grem na WC. Morda pa je samo prebava? Če slučajno ni, je bolje, da se uredim. Zato skočim v bano, se stuširam, operem glavo in celo podepiliram. Ko si še zadnjič splahnem telo s tušem, opazim pod nogami manjše krvne strdke. Panika! Prvi moment sem se zelo prestrašila. Skoraj vso nosečnost sem s strahom spremljala, če bom kaj zakrvavela in glej ga tukaj je ta nezaželjena krvavitev. Aja, morda pa bom danes rodila, pa tisto črvičenje le ni črvičenje. Potem je ta majhna rjavkasta "krvavitev" normalna (v bistvu je bi sluzasti rjavkasit izcedek). Se pomirim in povem dragemu kakšna je situacija. Ker pa sem se krvavitve tako ustrašila, si rečem "Strah, adrenalin, fino, pa sem si podaljšala porod za kakšni dve urci."Žan (4 leta star sin) je prespal pri babici in glede na stanje, sem poklicala mamo, da jo zaprosim za podaljšanje varstva. Ker sem vedela, da so že vsi čisto na trnih od pričakovanja, jim nisem povedala, da se je začelo, samo da se lahko zgodi danes ali pa v roku enega tedna, ker se mi je odluščil čepek. Nedolžna laž, ki so mi jo že oprostili.Popadki so bili čisto neredni. Dopoldan sem stanovanje pripravila za porod, opoldan sem še sesala in pospravila stanovanje. Ljubi mož je ustvaril ambient, sproščujočo glasbo sem slišala, ne glede ali sem bila v dnevni sobi ali v kopalnici. Čez cel dan sem redno hodila na stranišče, ker sem hotela, da sem "odspodaj" čim bolj sproščena in to sem lahko dosegala, če se imela mišice sproščene, kar pa je pomenilo, da sem bila redno na WCju.Ven na sprehod si nisem upala, ker nisem hotela da bi mi slučajno odtekla voda med delavci, ki so že počasi pripravljali za festival.Roditi sem si želela čepe v bani. A vedela sem, da pri porodu ne gre vedno čisto tako kot si želiš in splaniraš. Čez opoldne so popadki okrepili, čeprav so bila vmes obdobja zatišja, so pa bili krepkejši. Čez dan sem šla nekaj krat v bano, kjer sem se sprostila, tudi kaj zapela in z lahkoto sem predihala vsak popadek. Ko nisem bila v bani sem v sobi iskala najbolj udoben položaj med popadki. Vmes sva z dragim celo plesala, se strastno poljubljala, hecala,...Najboljši čas je bil čas med meditacijo, ki je nastopila čisto spontano. Hotela sem se malo odpočit, ker pa so bili popadki neprimerljivo bolj boleči, če sem ležala, sem našla napol sedečo, napol ležečo pozicijo. Z vsemi vzglavniki in odejami, ki jih premoremo sem si naredila gnezdece v kotu med posteljo in steno. Pod rit sem si dala cel kup brisač, če bi mi slučajno odtekla voda in se pričela sproščat. Samodejno sem padla v meditativni trans, v katerem sem popadke zaznala kot 2-3 sekunde trajajoče bolečine, toda tudi bolečino sem le zaznala kot nekaj kar vem da je bolečina, vendar je ne občutim. To so bila prava blažena stanja. Nevem kaj bi kazal CTG ampak meni je bilo lepo. Ko sem prišla iz meditacije v "relani" svet, so bile bolečine spet moje in sem jih še kako občutila. Pozno popoldan sem se po meditaciji kar pričela jokat, da se ne grem več. Jok je trajal celih 15 sekund :)
Ob približno 19.30 sem ponovno poklicala starše, da jim sporočim, da sem dobila popadke in naj Žan ostane z njimi še to noč. Ko sem Žanu po telefonu povedala, naj še eno noč ostne pri babici in dediju, ker se lahko kmalu rodi Lili, je kar vriskal od veselja.Zvečer sem bila že precej utrujena. Uraj je bila nekje okrog 9, ko sem bila spet v bani in sem bila prepričana, da bom kmalu rodila. Toda nič od tega. Ven iz bane in potem malo hoje, cartanja, pa čepenje, masiranje,... Popadki še vedno nepredvidljivo neredni. Spet si zaželim malo počitka in se prepustim še zadnji meditaciji.Okrog 22.30 se "prebudim" iz meditacije. Popadki so močni a še vedno nimam občutika, da bi bili lepo periodični, voda mi tudi še ni odtekla. Mož me je večkrat povprašal kako se počutim in kaj mi govori moje telo. S tem me je lepo vodil skozi porodno obdobje, da se prisluhnila svojemu telesu, tudi če sem na to pozabila. Tudi tokrat me vpraša kako se počutim, kako gre. Odgovorim mu, da sem utrujena. Začneva se pogovarjat o tem, da gremo v porodnišnico. Tako se odločim, da prvič preverim kako se časovno vrstijo popadki. Do sedaj nisem "merila" popadke, ker s tem bi že kontorlirala in nadzorovala porod, kar pa izkušena samorodka ne priporoča.Torej prvi popadek in mine 7min, ko se pojavi drugi, tretji čez 3min, naslednji čez 2 min, "Uuuu pa to je to." si mislim, nakar se naslednji prikaže šele čez 12min in naslednji več kot 10 min, koliko točno pa sploh nisem več gledala. Odločim se še, da si preverim stanje tam spodaj. Tako si nežno preverim ali že kje kaj občutim. Toda bilo je vse čisto mehko, pudingasto. Na prstih pa mi je ostala rjavkasto krvna sluz. Nisem vedela kaj to pomeni, ne eno, ne drugo :)
Ura je bila že 23, ko se z možem odločiva, da grem v porodnišnico. Takšen je bil tudi plan, če se dobro počutim rodim doma, ko pa nisem več sigurna, pa grem v porodnišnico. Rekla sem "Ljubi zelo sem že utrujena, če se bo to še tako nadaljevalo, se zna zgodit, da bom preutrujena za izstis otroka, zato je bolje da greva. Saj sva rekla, da ne bomo za vsako ceno rodili doma." Tako se oblečem, pospravim dve ali tri stvari, pripravim torbo in grem še na WC. Tam na kratko obsedim in se zagledam v hlače. To je bil ključni momnent. Hlače ležijo na tleh okoli mojih gležnjev"Praktično sem napol naga." si mislim. Grem še enkrat v bano, morda pa se mi tokrat popadki pospešijo, ko pridem iz nje.Ljubi me sicer mal čudno pogleda, ko mu rečem, naj še zadnjič napolni bano, a me uboga. Usedem se v bano in vidim, da je otrok postal zelo nemiren. Voda mi še do pasu ni, ko čutim, da je popadek nekam čuden. Gledava v trebuh kot norca, ker se je zelo dobro videlo kako mala brca. Moj še komentira, da mu ni všeč, ko mu povem, da se je popadek že začel, ona pa še brca kot za stavo, ko se čuden popadek sprelevi v potisnega. Ne, jaz ležim v bani, to ni tako kot sem hotela. Jaz sem hotela rodit čepe, toda bilo je prepozno. Nisem se mogla upret potiskanju, pričela sem potiskat in še rečem"She is coming."
Zakaj v angleščini? Morda zato, ker sem veliko literature o porodu prebrala v angleščini ali pa zato ker velikokrat razmišljam v angleščini, ne vem točno :)
Mož se nagne nad mano in mi potisne kolena nazaj kolikor je mogel. S tem mi je pomagal, da je bila porodna pot v mojem ležečem položaju čim bolj ravna.
Med potiskanjem se še spomnim, da sem razmišljala, da tokrat pa malo boli, pri Žanu nimam spomina, da bi me izstis bolel. Sicer pa sem bila takrat napol v transu in napol zdrogirana, tako da se tako ali tako vsega le napol spominjam.
Torej, točno sem čutila kako "potuje" ven. Takoj za prvim potisnim popadkom je sledil že drugi. Z roko probam ali se glavica krona in občutim, da se glavica krona z ovojnico vret, med tem, ko to komaj dojamem, je glavica že zunaj, rame tudi, vmes še rečem "Nemorem se ustavit.", instinktivno še preščipnem ovojnico in mala je že bila zunaj. Držim jo v rokah. V trenutku mož pogleda na uro(23.20), ugasne luč in me opozori na popkovnico. Gledam kaj je? Uf, popkovnica je enkrat ovita okoli vrata. Odmotam in ji pomagam lepo zadihat. Med tem, ko otrok poskuša lepo zadihat mož predlaga, da pokliče rešilca. Pomirim ga, da je vse vredu. Novorojenci bi naj imeli pravico do 10min, da ne rabijo lepo dihat. Med tem seveda še mora bit s popkovnico povezan z materjo in tako dobiva še zadostno količino kisika. Punca pa je čisto lepo čistila dihalne poti, zato nisem zaganjala panike. Sem pa ji pomagala, tako da sem jo malo obrnila navzdol in jo potem še položila s trebuščkom navzdol na mojo roko. Hitro je lepo zadihla, v 3-5 minutak je imela že lepo rožnato barvo. Med tem sem svojega poslala po brisače, ki sem jih že pospravila. Praktično sem skoraj vse že pospravila, kar sem imela pripravljeno, ker sem se odpravila rodit v porodnišnico.
Obrnem jo k sebi, brisačke zmočim in jo s toplo in mokro brisačo pokrijem. Voda v bani je narasla do vrha, a čep je zunaj. Kako to? Ovojnica v kateri se je miška rodila, je zamašila odtok. :)
Uživamo v trenutku. Moža še pošljem po vse potrebno, da bomo prerezali popkovnico. Med tem, ko mu razlagam kaj ima za storit začutim zbadajočo bolečino v bradavici. Pogledam. Otrok se je sam pristavil!!! Moj komaj rojeni otrok si je sam našel in prisesal na dojko. Mož izkoristi trenutek in naredi edino sliko. S solzami sreče v očeh sem jo prvič podojila.Urediva popkovnico. Za njen del sem uporabila ščipalko od Žana, za drugi del, od posteljce, pa tisto kulinarično ščipalko. Vse s škarjami vred sem že čez dan nekaj krat sterilizirala in tokrat je on še enkrat ter posipal z Welleda homeopatskim pudrom za popkovnico. Med tem sem že občutila prvi popadek in povem možu, da bom morala kmalu še posteljco porodit.Toda dete se je veselo dojilo in nisem imela srca, da jo odstavim. Vmes dobim še drugi popadek. Malo še počakam in pogledam na uro. Uf, 30 minut je že od poroda. Čas je, da gre posteljca ven. Med tem ko jo odstavim, da jo bom dala atiju, še preverim spol. Res je punčka :)
Prevzame jo ati. Jaz vzamem lavor in vanjga porodim še posteljco. Se stuširam, uredim in oblečem. Medtem, ko urejam Lilio mož pokliče rešilca. Ta ugotovi, da smo že vse naredili in da če smo 5 minut vstran od porodnišnice, potem bomo tako ali tako prej tam, če se sami zapeljemo.Na odhodu še možu rečem, da naj vzame posteljco zraven, da jo bodo lahko v porodnišnici pregledali.In se odpravimo proti porodnišnici. Bila sem presrečna in zadovoljna.Tukaj pa končam z zgodbo, ker prihod v porodnišnico in čas v njej želim čim prej pozabit.


Zaključek

Zdravstvu in njenim uslužbencem čisto nič ne zamerim ali očitam. Delujejo tako, kot so bili naučeni in tako kot mislijo, da je za paciente najbolje. Rešili so že nešteto življenj. Želim si le, da bistveno bolje prisluhnejo željam svojih pacientov in da zdravstveni delavci delujejo s pacienti z roko v roki.

In sedaj vsakič, ko slišim, da sem imela srečo, si rečem, ja in ime ji je Lili.


Samo to bi še dodala,ni ga lepšega, bolj magičnega momneta,momenta, ki se ga z besedami ne da opisat,kot je ta, ko sama uloviš in rodiš svojega otroka! Takšno izkušnjo privoščim vsaki mami.

Sunday, December 5, 2010

Ina May Gaskin, pionirka v naravnem in duhovnem babištvu

Sprejmi in bo ekstatično

Porod boli in ženske v porodnih sobah kričijo kot "živina".
Takšno je približno splošno mnenje, to nas tudi "učijo" v filmih, serijah,...

Resnica je drugačna. Sprejmimo porod kot čudežno potovanje, ki nas z vsakim popadkom napolni z novim valom ekstatične energije, ki nas z vsakim popadkom približa k srečanju z največjim... zakladom našega sveta.

Začetno povezovanje

Dr. William Sears v knjigi Povezovalno starševstvo svetuje: "Počakajte z rutinskimi postopki. Babica se pogosto najprej posveti rutinskim postopkom, kot so merjenje, tehtanje, umivanje/..../šele nato novorojenčka preda mami. Tak običaj je zastarel. Še pred porodom se dogovorite z babico, da s temi postopki počaka kakšno uro, dokler se z novorojenčkom ne bosta naužila začetnega povezovanja."

Saturday, December 4, 2010

donacije in prispevki

Cenimo vašo podporo!

Veselimo se vsake oblike donacije (finančno, izdelki, storitve, popusti, znanja,...).

Vaše donacije imajo za nas poseben učinek, namreč od hvaležnosti in veselja nam položijo nasmešek na usta.
Ta nasmešek zelo radi javno delimo z drugimi :)
(Seveda, če Vi le-to dovolite ali želite.)


Za finančno podporo lahko vaše prostovljne prispevke nakažete na račun:


društvo Porodna Hiša
Splavarski prehod 5a, Maribor 

IBAN: SI56 6100 0000 8946 075
DELAVSKA HRANILNICA d.d.


ali
na PayPal

porodna.hisa@gmail.com




"Koliko naj doniram?"
Nekaj primerov za lažjo odoločitev:

10 EUR nam omogoči, da se bosta dve bodoči mamici lahko pri nas učili, kako ji lahko masažna žogica blaži porodne senzacije
(torej omogoči nakup 2 masažnih žogic)

30 EUR nam omogoči, da bo 300 ljudi lahko prejelo našo vizitko in izvedelo kam po nasvete, pomoč in infomracijo
ali
za eno bodočo mamico udobno sedenje na žogi in hkrati učenje kako ji je lahko gim. žoga v efektivno pomoč pri porodu
ali
prikaz izjemnega izobraževalnega filma, ki obogati pričakujoči par s koristnimi informacijami
(torej omogoči izdelavo 300 vizitk ali nakup 1 ginastične žoge ali 1 izobraževalnega filma)

40 EUR nam omogoči, da 10 ljudi iz zloženk izve kako uspešno skozi nosečnost ali porod, ali kako uspešno dojit ali negovat otročka
(torej omogoči tiskanje 10 informativnih zloženk)

60 EUR nam omogoči, da bodoča mamica praktično vidi kako se otročka pri dojenju efektivo pristavi in kako se ga drži
(torej omogoči nakup modela otročka za dojenje)

80 EUR nam omogoči, da bodoča mamica praktično vidi in na modelu poizkusi kako je to dojit
(torej omogoči nakup modela dojke)

100 EUR nam omogoči, da lahko odpremo vrata za tisoče ljudi (no, pač, za vsakogar), ki si želi videti izobraževali film (na temo Od Spočetja Do Korakov, seveda ;)
(torej omogoči nakup licence javnega predvajanja izobraževalnega filma)

130 EUR nam omogoči, da je mamici pri aktivnih pripravah na porod mehko, da jo ne zebe, ko na tleh preizkuša različne porodne pozicije, ko vadi efektivno porodno dihanje, da je paru udobno, ko prisluhneta nasvetom svetovalke
(torej omogoči nakup 1 talne blazine)

279 EUR nam omogoči, da lahko par nazorno vidi kaj se dogaja med porodom, kakšne so fiziološke zakonitosti poroda in s tem pridobi bogato znanje, ki lahko celo razbije nekaj strahu pred porodom
(torej omogoči nakup porodno izobraževalnega seta)

425,65 EUR nam omogoči, da lahko izobraževali film gledamo na veliko, brez naprezanja oči
(torej omogoči nakup projektorja)



Seveda bomo vsak vaš euro cenili, spoštovali in ga uporabili v namene, da bodočim staršem omogočimo srečno, blaženo in sproščeno pot v straševstvu, da bodo lahko njihovi otroci imeli srečno otroštvo!



Hvala!



Veliko smeha in uspeha vam želi
Willma
predsednica društva
Porodna Hiša

.