Tuesday, May 17, 2011

Mala ritka brez pleničke- izkušnja mamice 3.del


Sledeče besedilo namenjam vsem, ki ste že prebrali moj prvi del in drugi del (pa tudi tistim, ki ju niste) in vas morda zanima, kako nam gre sedaj. Pa tudi tistim, ki boste mogoče kdaj zadevo preizkusili – da dobite kakšen koristen praktični napotek ali informacijo.

Mineva točno eno leto, odkar sem začela prakticirati metodo »diaper free« in s tem Ajdo pri njenih treh mesecih in pol dajati na kahlico ter se truditi, da bi znala prisluhniti njenim potrebam, kot to znajo mame v preprostih ljudstvih. S ponosom lahko povem, da Ajda od svojega 13. meseca nima več pleničke (prej jo je občasno imela le za preventivo) in nosi samo še spodnje hlačke. Sedaj, ko to pišem, je stara 15 mesecev in ima pleničko samo še ponoči, ker se ji 1-krat do 2-krat tedensko še pripeti kakšna »nočna nezgoda« (pa še to bolj zato, ker je ne dam dovolj zgodaj na kahlico). Tudi čez dan se ji tu in tam zgodi, da se polula v hlačke, ampak to je res redko (mogoče 1-krat ali 2-krat na teden). Pri dnevnem spanju se že dolgo ne polula več (od cca. 12. meseca).

To je vsekakor velik uspeh, ki ga nisem pričakovala in še sedaj komaj verjamem, da je to mogoče. Seveda ni bilo zmeraj lahko tega početi in je bilo tudi kdaj naporno, ko smo imeli kakšna slaba obdobja in z Ajdo nisva bili najboljše usklajeni ali pa če ni želela sodelovati. Vendar se je definitivno splačalo, ker sedaj dobivam nazaj plačilo za ves trud in potrpežljivost! A kot zmeraj poudarjam – metode ne idealiziram, ker to ni za vsakega, saj ta pristop zahteva res veliko mero predanosti otroku, povezanosti z njim, vztrajnosti, potrpežljivosti, angažiranosti in discipliniranosti. Kar pa se tiče pomanjkanja časa, pa pravim, kjer je volja, tam je pot (pa ne živimo z nobeno od babic, ki bi gospodinjila namesto mene). Pa to še ni vse – pri plenicah toliko prihraniš, da si občasno lahko za prihranjen denar privoščiš gospodinjsko pomočnico (čeprav si je jaz nisem nikoli). Vse se da, če si dovolj motiviran in največja motivacija je uspeh.

Ajda že dolgo zelo dobro ve, kaj je kahlica (in kaj stranišče) ter kaj se gor počne. In če je še pred dopolnjenim enim letom bilo prakticiranje metode kdaj naporno, je postalo pri enem letu resnično enostavno in prav zabavno. Ko je dopolnila eno leto, ji ni bilo več treba iti tako pogosto na stranišče, kot takrat, ko je bila še dojenček. Začela je vedno bolj dolgo zadrževati in sedaj jo tišči približno tako pogosto kot odraslega človeka (odvisno tudi od količine zaužite tekočine in hrane). Sicer še ne zna sama povedati, kdaj jo tišči, vendar to ni tak problem, ker počaka in zadrži do takrat, ko jo dam na stranišče jaz. Včasih edino nakaže sama tako, da prinese kahlico ali se nanjo usede. Pa na vprašanje, če jo tišči, zna povedati z »ja« ali »ne« (čeprav se včasih tudi »zlaže«). Kadar imamo dovolj toplo v dnevni sobi, jo včasih pustim nekaj časa kar slečeno (ko pričakujem, da bo morala kmalu na potrebo) in jo spomnim, da ima tam nastavljeno kahlico, kamor naj sede sama, ko jo bo tiščalo. In neverjetno, kolikokrat zaslišim zaigrati melodijo njene kahlice (imamo namreč pojočo kahlico), kadar me sploh ni zraven.


K uspehu je gotovo pripomoglo tudi to, da Ajda (še) ne hodi v vrtec oz. v varstvo in se ji zato lahko maksimalno posvečam. Imajo pa nekatere mamice kljub vrtcu dobre izkušnje in njihovi otroci doma lepo hodijo na stranišče, kljub temu, da imajo v vrtcu pleničko.

Naj poudarim, da nikoli in nikdar nisem delala (in tudi sedaj ne delam) ničesar na silo ali z živčnostjo, kadar ni želela sodelovati! V prejšnjem delu sem že pisala o slabih obdobjih in o kapricah, ki jih je občasno imela. Dogajalo se je, da se je kahlice branila, školjko pa je sprejela in obratno. Med 10-im in 13-im mesecem se je trmasto branila obojega (kljub temu, da jo je močno tiščalo) in je najbolje delovalo, če sem jo slečeno postavila v kopalno kad (takrat je vedno uspelo).
Ob vsem navdušenju nad metodo pa me zelo razžalosti in razjezi mišljenje (nekaterih ali pa večine) naših pediatrov, ki te metode ne priporočajo ali jo celo odsvetujejo, ker naj bi otroci do dveh ali treh let odvajali refleksno in naj ne bi znali zadrževati. Refleksno, ja....refleksne so kvečjemu trditve tistih pediatrov, ki se po končanem študiju očitno nehajo izobraževati in raziskovati ter še naprej širijo zastarelo teorijo, za katero ni nobenih dokazov! Jaz pa imam najboljši dokaz – lastne izkušnje! Torej pediatri svetujejo zadrževanje otroka v njegovih izločkih, ker je to zanj bolje, kot če izloča izven plenice? In s tem svetujejo plenični izpuščaj? In s tem uporabo vseh mogočih in vprašljivih krem in zdravil? A svetujejo pregrevanje predela pod plenico? Morda so to retorična vprašanja ali pa tudi ne. Vsekakor pa bi bilo o njih vredno ljudem povedati resnico (kot je to v nekaterih naprednejših državah). Zdravniki so sicer inteligentni in sposobni ljudje (vsaj nekateri), ampak včasih pa jim (ne vsem) zmanjka preproste kmečke logike (pa ne samo v zvezi s to tematiko). In potem naj jim brezpogojno zaupam svojega otroka?

In ob svojem poudarjanju, kako se ne sme nič na silo, se mi je nekega dne utrnilo naslednje vprašanje: kaj pa potem prisilno povijanje v plenice, kadar se otrok ne želi previjati in ga starši previjejo na silo? Gotovo se je že vsakdo soočil s tem (tudi jaz sem se). A to pa se sme početi na silo? Pa še marsikaj drugega se počne na silo, pa se ob to nihče ne obregne. Zanimivo, a ne?


Kakorkoli že, prepričana sem, da ima pristop za otroka same koristi in da mu s tem početjem ne moremo nikakor škodovati. Lahko mu samo koristimo. Vprašanje je le, kaj to pomeni za tistega, ki to izvaja.
Če sem koga navdušila – metodo bi priporočala tistim, ki imajo radi naravne pristope, izzive, so vztrajni, potrpežljivi, disciplinirani, so se pripravljeni za nekaj časa odpovedati lastnemu udobju in doseči veliko mero povezanosti s svojim otrokom.

Kot sem že večkrat povedala: ni pomembno, kdaj je otrok brez pleničke…važno je, da je deležen vse ljubezni, pozornosti in strpnosti, ki so mu jo starši sposobni nameniti!

Lepo starševstvo vam želim – s pleničkami ali brez njih!

Janja Perko

PS: V združenju Vis Feminea Od Spočetja Do Korakov vodim delavnice (in srečanja podpornih skupin) z naslovom Mala ritka brez pleničke, če bi koga zanimale podrobnosti izvajanja metode. S posameznimi vprašanji se lahko kadarkoli obrnete name tudi osebno.

Wednesday, May 11, 2011

Porod brez strahu

Miti o doulah - Resnice in zmote

Kdo slpoh je doula? Klik.


1. Če imam partnerja ne potrebujem doule 
    NI RES
Doule ne nadomeščamo nikogar, zato tudi nikakor ne nadomeščamo partnerja. 
Doule imamo svojo unikatno in zelo efektivno vlogo. Ena od naših glavnih vlog je, da povečamo učinkovito prisotnost partnerja in celo porodnega osebja.


Izjava atija:
"Ko sem prvič slišal za doule, sem jih imel za porodne vsiljivke. Zdaj ne vem, kako bi lahko kdorkoli uspel roditi brez njih.
Naša doula mi je res pomagala, da sem se med porodom zbližal s svojo ženo. Žena se spomni moje stalne podpore, ljubezen in znanja. Doule pa se spominja kot prijazne osebe, ki je bila v ozadju. Vsak bi moral imeti doulo, je neprecenljiva pomoč!"


Penny Simkin(legendarna doula) pravi:
"Medtem, ko doula verjetno ve več o porodu, obporodni pomoči in porodnišnicah, partner ve več o ženski, mamici, njeni osebnost, željah in potrebah. Še več, on ljubi žensko, bolj kot kdorkoli drug. "

2. Doula se bo vmeševala v moj porod
    NI RES
Doule se nikakor ne bomo vmeševale v tvoj porod! Doule sprejmemo vsakeršno tvojo željo, odločitev in jo tudi spoštljivo upoštevamo ter podpremo. Doule smo običajno tudi vir informacij, katere včasih samoinciativno podamo, kadar čutimo, da je morda pomembno, da dobiš dodatne informacije. Končna odločitev je vedno tvoja.

3. Ne morem si privoščit doule
    NI RES
Doule imamo različne cene (običajno nekje med 200eur in 800eur). Žal so naše storitve še vedno samoplačniške, a mnoge smo fleksibilne kar se tiče plačila. V kolikor je tvoja izbira doule tudi finačno pogojena, ti priporočamo, da pri ožji izbiri doul upoštevaš tudi faktor cene in možnost, način plačila. Nekatere celo sprejmemo možnost različnih kompenzacij za delni ali celo za celoten znesek.


4. Vse doule so alternativke
    NI RES 
Praktično vse doule smo si to delo izbrale iz srčne ljubezni do porodov, do pomoči mamici ob porodu. Ker smo večinoma res ljubeče in morda bolj povezane z naravo kot drugo poklicno porodno osebje, se lahko več doul ukvarja z alternativnimi pristopi, vendar tega tebi nikakor ne bo vsiljevala, morda ti bo le ponudila na izbiro.

5. Doule zagovarjajo naraven porod
    DELOMA JE RES
Ker imamo doule ta privilegij, da imamo izkušnje različnih porodov in ker lahko te izkušnje primerjamo, smo po večini zagovornice naravnega poroda, saj nam izkušnje kažejo vse prednosti, moč in lepoto naravnega poroda. Vsekakor pa kot profesionalne porodne spremljevalke sprejmemo vsakeršno izbiro poroda, pa naj je to z medikamenti, epiduralno ali pa je celo izbrani carski rez.
Doule smo pri porodu prisotne zate, za tvoj porod, za tvojo porodno izkušnjo !

6. Za carski rez ne potrebujem doule
    NI RES
Prav carski rez lahko zahteva dodatno čustveno, informativno podporo tako za mamico kot za partnerja. 
Izjava mamice:
"Doula mi je zelo pomagala, pomirila me je vsakič, ko sem se prestrašila ali sem se počutila nesigurno. Ostala je ob meni, ko se je moj mož šel oblačit za CR in ko je šel z najinim otročkom. Tako k sreči nisem bila 
nikoli sama in sem bila veliko bolj mirna." 

7. Ne potrebujem doule, saj imam porodno osebje
    NI RES
Porodno osebje pogosto istočasno skrbi za več "pacientk" hkrati, prav tako je njihova služba vezana na čas in ne na mamico, na njen porod. To pomeni, da te lahko, v času tvojega poroda, spremljata dve ali več različnih ekip porodnega porodnišničnega osebja.
Tudi če imaš srečo in si takrat edina, ki rojevaš, ti nabrž ne bodo mogli naklonit toliko pozornosti in podpore, kot ti jo lahko nudi doula.
Torej če najameš doulo imaš
 (oz. imasta s partnerjem) ob sebi osebo, ki je ob tebi samo za tebe, za tvoj (vajin, vaš) porod. Doule smo edini član podporne skupine, ki je konstantno prisotna, imamo znanje o fiziologiji poroda, ti stojimo ob strani, ti ponujamo odgovore, zagotovimo udobje, te spodbujamo, nudimo mir in zaupanje, sodelujemo s porodnim osebjem in jim tako lahko celo oljašamo delo. Z doulo in porodnim osebjem si zagotoviš optimalno in čudovito podporo!

8. Doula lahko govori v mojem imenu
     NI RES
Doule nikakor ne moremo govoriti v tvojem imenu! Lahko pa ti pomagamo (in/ali tvojemu partnerju), da se boš znala učinkovito zavzet zase, boš znala učinkovito komunicirat s porodnim osebjem, da bodo upoštevali in izpolnili tvoje želje. Prav tako ti bomo pomagale se jasno in dobro informirano odločat o postopkih, ki jih med porodom lahko predlaga porodno osebje.
Včasih je potrebno zastaviti prava vprašanja, da dobiš odgovore, ki jih potrebuješ. 

9. Ko srečaš eno doulo srečaš vse 
    NI RES
Doule smo osebe :)
Tako kot smo si ljudje med seboj različni, tako smo si tudi doule. Smo vseh starosti, obeh spolov, različnih izobrazb, različne navade, načini življenja, mišljenja,...
Naša raznolikost je tebi le v prednost, saj tako lahko poiščeš doulo, ki je zate nabolj primerna, ki je zate optimalna porodna spremljevalka.





Kdo slpoh je doula? Klik.

Tuesday, May 10, 2011

Miti o dojenju - Resnice in zmote

Prevedla in priredila: Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International 

Viri: 
1. The ultimate breastfeeding book of answers, dr. Jack Newman, MD, PhD, 2000 
2. Breastfeeding and natural child spacing, The Ecology of Natural Mothering; Sheila Kippley, 1976 
3. The womanly art of breastfeeding, La Leche League International, Sixth revised edition, 1997 
4. Safe & healthy, William Sears, MD, LLLI, 1989 

1. Nimam dovolj mleka, ne morem dojit
   NI RES
Zelo pogosto je mnenje mater, da ne zmorejo proizvesti dovolj mleka za svojega otroka, vendar jih večina lahko proizvede celo več kot dovolj mleka. Pri mnogih materah je v prvih dneh in tednih dojenja prisotna celo prevelika količina mleka. Pri nekaterih dojenčkih, ki ne rastejo dovolj hitro ali celo izgubijo na teži, ni razlog pomanjkanje mleka, temveč preobilica mleka, ki pa ga otrok ne dobi. Najpogostejši razlog, da dojenček ne dobi vsega mleka, ki je na voljo je ta, da je otrok nepravilno pristavljen k prsim in ne sesa efektivno ali da so podoji prekratki in/ali preredki (npr. na 3-4 ure ali več). Zelo pomembno je, da se materi v prvih dneh pokaže, kako se otroka pravilno pristavi in nauči, da doji otroka na njegovo željo (tudi če je to vsako uro ali celo pogosteje). 
Zelo redke so mamice (1 - 3% žensk), ki resnično ne zmorejo proizvesti dovolj mleka za polno dojenje ali pa zaradi fizioloških razlogov ne morejo dojiti, toda le zaradi kakšne hude bolezni, zdravljenih hormonskih nepravilnosti ali kirurških posegov (nimajo mlečnih vodov). 

2. Dojene boli, to je normalno
    NI RES
Dojenje ne sme boleti. V prvih dneh je sicer normalno, da imate bolj občutljive dojke in bradavice, lahko čutite malce skeleče bolečine ob prisesanju otrokovih ustec in prvih potegih, toda to ne sme trajati več kakor nekaj dni. Boleče dojenje, krvave in ranjene bradavice so najverjetneje rezultat nepravilnega pristavljanja ali glivičnega obolenja. Bodite pozorne na bolečine v bradavicah, ki trajajo dlje kot 5 dni pri novorojenčku ali če vas bradavice bolijo na dotik tudi, ko ne dojite. Če pravilno pristavljate in se otrok doji pravilno, je lahko vzrok bolečin okužba s soorom (glivično obolenje). Preglejte si bradavice in dojenčkova usteca: če na izrazito rdečih bradavicah ali v otrokovih ustih opazite majhne, bele izpuščaje, je lahko le-to vzrok težav. V tem primeru boste potrebovali zdravniško pomoč. Omejitev časa dojenja, bolečine ne more zmanjšati ali preprečiti. 

3. Prve tri do štiri dni po porodu ni (dovolj) mleka 
    NI RES

Prvo materino mleko se imenuje mlezivo ali kolostrum in je bolj gosto in temno rumene barve ter v majhnih količinah, vendar zelo kalorično in izredno pomembno za novorojenčka. Le-to ob dovolj pogostem pristavljanju zadostuje vsem potrebam novorojenčka prve 2-4 dni, dokler se ne začne tvoriti t.i. zrelo mleko.
Velikokrat imamo prve dni po porodu občutek, da nimamo (dovolj) mleka, ker se nekateri otroci dojijo neprenehoma. Vzroki tega so lahko tudi nepravilno pristavljanje in nepravilno prisesanje na dojko, tako da otrok ne dobi mleka zlahka in se prej utrudi. Dojenčkova prebavila se postopoma navajajo na večje količine mleka, ki se tvori v materinih prsih. Po nekaj dneh (2-5 dni po porodu) mleko postane bolj redko in obilnejše (občutek napetih prsi in izcejanje mleka). Nekaterim materam se mleko nikoli ne izceja, to pa še ne pomeni, da ga nimajo dovolj. Če vam kdo predlaga, da si v prvih dneh po porodu s prsno črpalko izčrpate mleko, da se prepričate, kolikšno količino proizvedete, lahko nasvet mirno preslišite, saj izčrpano mleko ni zanesljiv pokazatelj, otrok ga lahko posesa več kot si ga načrpate. 


4. Dojenček mora biti pri prsih 20 (5, 10, 15) minut na vsaki strani
    NI RES

Nesmiselno je določati čas, koliko naj bi bil otrok pri prsih. Najprej moramo razlikovati pojma "biti pri prsih" in "dojiti se". Otrok se bo dobro in pravilno dojil, če bo pravilno pristavljen in bo aktivno sesal. Poleg tega mnenje, da otrok dobi 90% mleka iz prve dojke v prvih 5 - 10 minutah ne velja za vse. Otroci so zelo različni in različno sesajo, poleg tega je izcejanje mleka pri materah različno. Nekateri se najedo že v 5 - 10 minutah pri eni dojki, drugi pa za to potrebujejo tudi celo uro in se morajo podojiti na obeh dojkah. Prilagodite se otroku in ga dojite, kadar in kolikor dolgo on želi. 
Vedeti pa moramo, da se otrok ne doji, če je samo prisesan na dojko, vendar spi. Lahko ga na ta način crkljate, vendar vedite, da se bo najedel le ob aktivnem sesanju. Zato je potrebno dojenčka, ki na prsih preveč spi, zbujati in spodbujati. 

5. Dojen otrok potrebuje dodatek vode v vročem vremenu 
    NI RES

Materino mleko vsebuje vso vodo, ki jo otrok potrebuje dokler je izključno dojen. Prvo mleko, ki priteče ob začetku podoja (t.i. prednje mleko), je bolj redko in otroka odžeja. Mleko, ki priteče kasneje (t.i. zadnje mleko), pa je bolj gosto in kalorično, le-to otroka nasiti in nahrani. 

(dodaja Andreja Kolenc: Glej še točko 19!)


6. Dojeni otroci potrebujejo večji dodatek D vitamina 
    NI RES

Razen v izjemnih okoliščinah, kadar je imela med nosečnostjo tudi mati hudo pomanjkanje D vitamina, dodajanje le tega ni potrebno. Če je otrok vsak dan vsaj nekaj minut izpostavljen dnevni svetlobi, zunaj na zraku, vitamina D ni potrebno dodajati. 

7. Mama si mora pred podojem vedno umiti bradavice 
    NI RES
Hranjenje otroka po steklenički zahteva posebne higienske ukrepe in sterilizacijo, ker nadomestki mleka ne vsebujejo protiteles, ki bi ščitili otroka pred infekcijami in so tudi dobro okolje za rast in razvoj bakterij. Materino mleko pa je sterilno in otroka tudi ščiti pred infekcijami, zato je umivanje bradavic pred podojem ali po njem popolnoma nepotrebno. Če mati vzdržuje normalno higieno in ne uporablja agresivnih deodorantov in krem za telo, posebno umivanje bradavic pred podojem ni potrebno. Prepogosto umivanje (posebno z mili) kožo celo preveč izsušuje in odstranjuje naravno zaščitno plast, ki jo izločajo lojnice na bradavicah. Vsekakor pa mora mati skrbeti za higieno rok. 

8. Količina izčrpanega melka nam pove, koliko mleka imamo (ali ga je dovolj?) 
    NI RES

Količina izčrpanega mleka je zelo odvisna od večih faktorjev: kvalitete črpalke, pravilne uporabe, časa od zadnjega podoja, stresa, ki ga preživlja novopečena mamica,... Poleg tega nobena prsna črpalka ne more tako dobro izprazniti prsi kot to lahko naredi otrok ob pravilni pristavitvi. Mati nikoli ne more načrpati toliko mleka, kolikor ga lahko dobi otrok s sesanjem. 

(dodaja Andreja Kolenc: Razlika med načrpano količino in med količino, ki jo poje otroček je lahko nekaj kratna.
Glej še točko 12!
)


9. Materino mleko ne vsebuje dovolj železa za otrokove potrebe
    NI RES

Materino mleko vsebuje ravno pravšnjo količino železa, ki ga potrebuje vaš otrok. Če je otrok donošen, bo dobival dovolj železa vsaj še naslednjih 6 mesecev. Nadomestna prilagojena mleka ponavadi vsebujejo preveč železa, saj mora proizvajalec zagotoviti, da bodo prav vsi otroci dobili in absorbirali dovolj železa. Železo v adaptiranih vrstah mleka pa se slabše absorbira in izkoristi, kot železo v materinem mleku. V prvi polovici prvega leta življenja polno dojen otrok ne potrebuje nobenih dodatkov poleg materinega mleka. 

10. Hranjenje po steklenički je enostavnejše kot dojenje 
      NI RES

Dojenje je postalo težko zato, ker današnje matere dojenja ne sprejemajo več kot nekaj naravnega in normalnega ali ob začetnih težavah ne dobijo potrebne pomoči in podpore, ki bi jim pomagale prebroditi prve tedne. Dojenje je za novopečeno mamico na začetku res lahko težko in naporno, toda ko se oba navadita, postane neverjetno enostavno in prijetno. 
Ko dojenček zajoka in je lačen, se udobno namestite in ga enostavno pristavite k prsim - podnevi ali ponoči - najhitreje in najceneje in najmanj stresno. Če hranite otroka po steklenički, morate tudi sredi noči vstati iz tople postelje, čakati da zavre voda, pripravljati mlečno mešanico in nato še hladiti. V tem času se otrok že močno razburi, joka in se popolnoma prebudi. Da ne govorimo o tem, koliko stanejo adaptirana mleka, pripomočki za steriliziranje in porabljena energija. 

11. Mati, ki doji je privezana na otroka in zato nesvobodna. Mati, ki doji, ne more iti nikamor.
       NI RES

To je seveda odvisno od tega, kako vi gledate na to. Dojenčka lahko dojite kjerkoli in kadarkoli, lahko ga vzamete povsod s seboj. Ne potrebujete načrtovanja, kje boste na dopustu dobili primerno vodo, kje boste greli stekleničke, kaj če vam zmanjka adaptiranega mleka, kako sterilizirati,... Doječa mamica je bolj svobodna. Kjer koli, kadarkoli dojenčka samo pristavi k svojim prsim. Poleg tega vas ne skrbi, kako je z otrokom, kako se mu godi, če ste ga prepustili partnerju, starim staršem, sosedam ali varuškam - otrok je vedno z vami. 

12. Ni načina, ki bi dokazal, koliko mleka dobi dojenček
      NI RES
Res, ni lahko izmeriti, ali vaš dojenček dobi dovolj hrane. Tehtanje otroka ni vedno merodajno (zamenjava oblačil, medtem opravljena mala ali velika potreba, tehtanje izredno majhnih sprememb 40-100 g, ...), pa še stresno je lahko. Vsekakor ni potrebno tehtati otroka ali črpati mleko, da bi vedeli, ali vaš otrok dobi dovolj. Najbolje je, da ste pozorni na to, da otrok resnično efektivno sesa pri prsih tako, da dobi tudi zadnje mleko in opazujete otrokove plenice. Če do 6 tednov star dojenček zmoči 5- 6 pleničk za enkratno uporabo in se pokaka 2-5 krat na dan ter je tudi sicer videti zdrav in zadovoljen, ste lahko prepričani, da dobi dovolj. Po 6. tednu starosti pa je normalno, če se pokaka le enkrat na dan ali pa celo enkrat na več dni, vendar takrat obilneje. 

13. Nadomestna prilagojena mleka so skoraj tako dobra kot materino mleko, če ne celo boljša
      NI RES
To je reklama, ker želijo proizvajalci prilagojenih mlečnih mešanic zaslužiti. Podobno so govorili tudi v 60-ih letih, ko so vas vaše mame hranile z mešanico kravjega mleka, vode in sladkorja! Novejše prilagojene mlečne mešanice se materinemu mleku lahko samo približajo po sestavi hranljivih snovi, ne morejo pa vsebovati protiteles, encimov in hormonov (živih celic), kakor vaše mleko. Materino mleko se tudi prilagaja rasti in razvoju otroka in se neprestano spreminja (med samim podojem, tekom dneva ter dneve, tedne in mesece z otrokovo starostjo). Tudi če je otrok nedonošen, je materino mleko najboljša in idealna hrana zanj, poleg tega pa tudi pomembna imunološka zaščita. Adaptirana mleka vsebujejo več aluminija, magnezija, kalija in železa, več proteinov in maščob kot materino mleko. Proteini in maščobe v adaptiranem mleku pa so drugačni kot v vašem mleku. Vaše mleko je narejeno popolnoma in samo za vašega otroka, adaptirana mleka pa naj bi zadostila potrebam vseh otrok. Res pa je, da otroci hranjeni z adaptiranim mlekom hitreje rastejo in pridobivajo na teži, kar pa ni nujno, da je prednost. 

14. Če ima mama kakeršnokoli infekcijo, naj preneha z dojenjem
      NI RES
Razen v zelo, zelo redkih primerih, je otrok pred infekcijo zaščiten ravno z dojenjem. Materino telo namreč proizvaja protitelesa, ki preko dojenja ščitijo otroka pred okužbo. Velikokrat se zgodi, da zboli cela družina, samo dojenček je zdrav ali pa prebrodi le blažjo obliko infekcije. Kadar ima mati visoko vročino, močno drisko, izpuščaje ali bruha, je otrok verjetno že prišel v stik s povzročiteljem bolezni, saj je bila mati nosilka okužbe še pred prvimi kliničnimi znaki. Najboljša zaščita otroka pred infekcijo je ravno dojenje. Lahko je ravno otrok tisti, ki je okužil mater, toda dojenje je preprečilo izbruh bolezni pri njem samem. Če zboli tudi otrok, se bolezen izraža v šibkejši obliki kot pri materi. Tudi vnetje dojk (mastitis) ali celo absces na dojki ne smejo biti razlog za prekinitev dojenja. Dojenje je sicer lahko močno boleče za mater, toda pogostejše dojenje na prizadeti strani bo pripomoglo k hitrejšemu zdravljenju. 

15. Če ima dojenček hudo drisko in bruha, naj mati prekine z dojenjem 
      NI RES

V tem primeru je še posebej pomembno in dobrodošlo, da mati doji. Otrok, ki bruha in ima hudo drisko, velikokrat ne prenese in ne sprejema druge hrane in tekočine, se je pa voljan dojiti in tako najlažje in najučinkoviteje preprečimo dehidracijo otroka. Poleg tega se bolan otrok na prsih najlažje potolaži. Če otrok že je drugo hrano, jo ponavadi takrat zavrača in ga z njo ne silite, pomembno je, da otrok dobi dovolj tekočine, le-to pa mu zagotavlja dojenje. Če pa je otrok že močno dehidriran, bo verjetno potreboval zdravniško pomoč. Dobro je, da je v Sloveniji lahko doječa mati skupaj z otrokom v bolnišnici in mu tako z dojenjem in svojo skrbjo prepreči ali vsaj omili dodaten stres ob bivanju v bolnišnici. 

16. Mati, ki jemlje zdravila, ne sme dojit
       NI RES
Izredno malo je zdravil, zaradi katerih mati ne bi smela več varno dojiti otroka. Dejstvo je, da majhne količine zdravil preidejo tudi v materino mleko, vendar je njihov vpliv na otroka odvisen od številnih faktorjev (starost, teža, zdravstveno stanje otroka, doza, pogostost in čas jemanja zdravila,…). Poleg tega za posamezno bolezen obstaja ponavadi več vrst podobnih zdravil, od katerih je lahko neko zdravilo nenevarno za otroka ali ima nanj manjši vpliv. Vsekakor povejte zdravniku, da dojite in vam bo na osnovi tega izbral drugo zdravilo ali, če ni res nujno, morda celo počakal s terapijo ali jo spremenil. Če resnično morate prekiniti z dojenjem (npr. kemoterapija, zdravila za ščitnico, ipd...), morda obstaja možnost, da po končani terapiji dojenje ponovno vzpostavite (v tem primeru je za vzdrževanje tvorbe mleka potrebno redno izbrizgavanje). 

17. Doječa mati mora zelo paziti na to, kaj je
       IZJEMOMA JE RES

Doječa mati mora jesti predvsem uravnoteženo in raznovrstno hrano. Ne potrebuje nobene posebne hrane, da bo imela več mleka (ni ji treba piti mleka ali jesti polente za to) in ni se ji potrebno izogibati posebnim živilom (npr. solati, cvetači, svežemu sadju ali začimbam), če njej ne povzročajo prebavnih težav ali pri otroku ne opazi nobenih znakov preobčutljivosti ali alergij. Vsaka doječa mati naj je uravnoteženo in zdravo hrano, v normalnih količinah. V redkih primerih lahko to, kar mati poje, učinkuje na njenega otroka, če je otrok npr. hudo alergičen ali če je nagnjen h kolikam. V tem primeru zmanjšajte količino ali izločite iz prehrane mleko in mlečne izdelke, jajca, agrume, čokolado, vsa zelo kisla živila (vloženo zelenjavo, kis na solati ipd.), arašide, orehe, paradižnik in ocvrto ali zelo mastno hrano. Večina otroškega joka, plinov in kolik pa se lahko spremeni tudi s pravilnejšo tehniko dojenja. Pa še to: v različnih kulturah po svetu so primerne in prepovedane jedi za doječe matere neverjetno različne (kar je nekje priporočljivo, primerno, drugje odsvetujejo). Vsekakor pa naj bi uživali hrano brez umetnih barvil, konzervansov in drugih vprašljivih dodatkov ali celo pesticidov. 

18. Doječa mati mora dobro in več jest, da bo imela več mleka 
      DELOMA JE RES

Ugotovljeno je, da tudi matere, ki so slabega zdravja ali celo podhranjene (npr. v deželah tretjega sveta) lahko dobro dojijo svojega otroka. Ponavadi otrok dobi kar potrebuje kljub materini slabi prehranjenosti, ker črpa iz materinih zalog. Problem se pojavi, če mati ne dobi dovolj velikega vnosa kalorij v daljšem časovnem obdobju (enega leta ali več). Nekatere matere skrbi, če nekaj dni ne jedo dobro in dovolj (npr. na izletu), da to učinkuje na količino in kvaliteto mleka. Ne skrbite. Krajša obdobja nepravilne ali okrnjene prehrane ne bodo učinkovala na količino in kvaliteto vašega mleka. Ponavadi slišimo, da mora doječa mati pojesti za 500 kalorij dnevno več. To ni čisto res. Nekatere ženske med dojenjem pojedo več, nekatere manj. Mati naj je predvsem uravnoteženo, raznovrstno in zdravo hrano, ki ji jo narekuje njen lastni apetit. Pravila hranjenja vam dojenje samo še zakomplicirajo. Mimogrede, 500 kalorij dobite že v 1 litru nesladkanega naravnega sadnega soka. 

19. Doječa mati naj pije ogromno tekočine
      DELOMA JE RES

Res je, da mora doječa mati zaužiti več tekočine kot sicer, vendar ji to narekuje že telo samo. Doječa mati je namreč običajno bolj in večkrat žejna in če sledi svojim občutkom žeje, bo gotovo pila dovolj. Ni pa potrebno, da s pitjem pretirava in se sili piti več kot zmore (ni ji potrebno npr. spiti 3 - 5 litrov tekočine na dan, je pa povsem normalno, če spije 2 litra tekom celega dneva). 

Res pa je, da nekatere mamice ne občutijo dovolj žeje ali na pitje preprosto pozabljajo ali pa si ne vzamejo časa zanj. Če na žejo pozabljate, boste opazile, da bo vaš urin gostejši in temno rumene barve, ter zelo močnega vonja. Da na žejo ne boste pozabljale, imate lahko v kotičku ali na mestu, kjer ponavadi dojite, vedno pripravljen velik kozarec pijače, tako da boste lahko pile tudi med dojenjem ali takoj po njem. 

20. Mati, ki kadi naj raje ne doji
       NI RES

Mati, ki se ne more odpovedati kajenju naj ne preneha z dojenjem. Dojenje z številnimi svojimi prednostmi posredno tudi zmanjšuje škodljiv učinek kajenja na otroka, kljub temu, da strupi cigaretnega dima prehajajo tudi v materino mleko. Vsekakor je najbolje, da mati preneha kaditi, če pa tega ne zmore, naj vsaj zmanjša število pokajenih cigatet in naj ne kadi v istem prostoru kjer je otrok. Izogiba naj se tudi kajenju tik pred podojem. 
Ugotovljeno pa je, da kajenje zavira tvorbo mleka, zato kadilke običajno dojijo manj časa. 

21. Doječa mati ne sme piti alkohola
      DELOMA JE RES

Res je, da alkohol (tako kot nikotin ali zdravila) v majhni količini prehaja v materino mleko, vendar zmerna in omejena količina alkohola, ki jo zaužije doječa mati, otroku ne škodi. Kozarec vina ali piva na teden vam vsekakor ne bo škodil, otroku pa tudi ne. Če pa pijete alkohol redno in/ali večje količine dnevno, to lahko otroku zelo škodi. 

22. Doječa mati, ki krvavi iz bradavic naj takoj preneha z dojenjem 
       NI RES

Nič zaskrbljujočega ni, če otrok poleg mleka popije tudi malce vaše krvi. Običajno jo potem z odvečnim mlekom izbruha ali jo opazite celo v otrokovi plenički. To ne ogroža otrokovega zdravja. Vsekakor pa so boleče in krvaveče bradavice znak, da potrebujete pomoč. Največkrat je vzrok za to v nepravilnem pristavljanju in nepravilnem otrokovem sesanju. Če krvavite iz notranjosti bradavice, sploh ni nujno, da krvavitev spremlja tudi bolečina. Nekatere ženske z bolj občutljivimi bradavicami imajo le-te po porodu ranjene in iz njih ali okoli njih krvavijo nekaj dni. Tudi če krvavite, lahko mirno dojite naprej. Če pa krvavitev kmalu ne preneha, morate obiskati zdravnika in ugotoviti vzrok težave. 

23. Ženske, ki so si kirurško povečale prsi ne morejo dojit 
      NI RES
Večina žensk lahko vseeno doji. Ne obstajajo dokazi, da lahko silikonski implantanti škodujejo otroku. Če je bila operacija izvedena okoli areole ali če so bili med operacijo prerezani mlečni vodi, potem imajo te ženske lahko težave s količino mleka. Večina plastičnih kirurgov operira prsi tako, da mlečne vode ohranijo nedotaknjene. 

24. Ženske, ki so si kirurško pomanjšale prsi ne morejo dojit      
      NI RES

Res je, da operacija, kjer se prsi kirurško pomanjšajo povzroči, da imajo matere manjšo zalogo mleka. Toda dojenje je kljub vsemu mogoče, saj vam kirurg ne prereže vseh mlečnih vodov in mlečnih grozdov. Ženske, ki so si kirurško pomanjšale prsi bodo verjetno potrebovale več pomoči in imele več težav s količino mleka, toda vsaj delno dojenje je še vedno mogoče (tudi s pomočjo dodajanja adaptiranega mleka s posebnim pripomočkom - suplementarjem). 

25. Nedonošeni otroci se najprej morajo naučiti sesanja po steklenički in šele nato na prsih
       NI RES

Še posebno za nedonošenčke je pomembno, da jih čimprej kot je možno pristavimo k prsim, čeprav se na začetku morda še ne zmorejo dojiti. Hranjenje po steklenički je neprimerno, ker otroka lahko zmede in se kasneje težje nauči dojenja. Dokler dojenje ni možno (ker je otrok še prešibak), je primerneje nedonošenčka hraniti s kapalko, brizgalko, žličko ali s posebnimm pripomočkom. Tudi če se otrok še ne zmore dojiti, je za njegov psihofizični razvoj pomembno, da ga mati čimpogosteje pestuje na goli koži (kengurujčkanje) in ponuja dojke, da se bo počasi naučil sesanja. 

26. Otroci s prirojeno zajčjo ustnico ali razklanim nebom (vočje žrelo) se ne morejo dojit
       DELOMA JE RES

To je odvisno od stanja poškodbe. Nekateri se lahko dojijo brez težav, za druge pa je lahko prisesanje na dojko nemogoče. Vsekakor, če ne boste poskusili z dojenjem, ne boste vedeli, ali je možno. Otrokova sposobnost za dojenje dostikrat ni pogojena samo s stanjem neba ali ustnic. Dojenje naj se s pomočjo vzpostavi čimprej, tako kot pri zdravih otrocih. Za dojenje otrok z zajčjo ustnico ali volčljim žrelom obstajajo posebne tehnike dojenja, zato vsekakor poiščite pomoč usposobljenje svetovalke za dojenje. Če popolno dojenje ni možno in otrok potrebuje dohranjevanje, se poskušajte izogibati steklenički in hranite otroka po žlički, s kapalko ali z brizgalko. Pri takih otrocih je zelo uspešno tudi t.i. "prstno hranjenje", kjer namočite prst v mleko in ga date otroku, da ga posesa. 

27. Koliko mleka bo imela mati, je odvisno od velikosti njenjih prsi, (ženske z večjimi prsmi imajo več mleka in lažje dojijo kot tiste z majhnimi)
      NI RES

Velikost prsi ne vpliva na količino mleka. Velikokrat imajo ženske z zelo velikimi prsmi celo več težav pri dojenju kot pa ženske, ki imajo manjše prsi. 

28. Dojenje ne more zagotoviti kontracepcijske zaščite pred ponovno zanositvijo
       DELOMA JE RES

Vsekakor tudi dojenje ni 100% kontracepcijska zaščita, toda tega vam ne zagotavlja nobena druga metoda. Dojenje je lahko naravna metoda uravnavanja rojstev, vendar morate vedeti naslednje: zaščita velja le takrat, ko je otrok polno dojen, pogosto preko dneva in tudi ponoči, če otrok ne prejema druge hrane, vode ali čajev, ki nadomeščajo pogostost dojenja in nima dude. Metoda je zanesljiva, če otroka izključno dojite, ga dojite pogosto (najmanj 6-8 krat v 24 urah), med podoji ni dolgih presledkov (interval med dvema podojema ne sme biti večji kot 4 ure) in če mati še ni imela normalnega menstrualnega ciklusa po porodu. Po pribl. 6 mesecih, ko začne otrok jesti drugo hrano in spati ponoči, se pogostost podojev zmanjša in zanesljivost take zaščite močno upade, toda še vedno obstaja. 

29. Doječe ženske naj nebi jemale kontracepcijskih tabletk 
      DELNO JE RES
Vemo, da se vse, kar zaužije mati, izloča v majhnih količinah tudi v materino mleko. Večji problem predstavlja to, da ženske, ki jemljejo kontracepcijske tabletke opažajo velik upad mlečnih zalog, saj hormon estrogen zmanjša tvorbo mleka. Večina žensk sicer proizvaja več mleka kot ga potrebuje otrok in sploh ne opazijo razlike, toda včasih otroci reagirajo na spremenjeno raven hormonov v materinem mleku in tako mleko zavračajo in se nočejo več dojiti. Podobno opažajo doječe matere tik pred in med menstruacijo. Če prenehate jemati tabletke, se stvari ponavadi povrnejo v normalno stanje. Vsekakor priporočamo, da vsaj prvih 6 mesecev otrokovega življenja ne uporabljate kontracepcijskih tabletk. Ko pa otrok že lepo je drugo hrano, lahko poskusite. Zdravniku, ki vam predpisuje kontracepcijske tabletke lahko omenite, da dojite in vam bo predpisal tabletke, ki ne vsebujejo estrogena ampak samo progestin. 

30. Dojeni otroci po 6.mesecu starosti nujno potrebujejo druge vrste mleka
       NI RES

Materino mleko nudi otroku približno do prve polovice prvega leta življenja vse, kar potrebuje. Otroci, starejši od 6 mesecev naj se navajajo na gosto hrano počasi in postopoma. Tako se naučijo jesti in dobivajo železo tudi iz drugih virov, ne samo iz materinega mleka (zdravniki poudarjajo, da otroci po 7-8 mesecu starosti ne dobijo več dosti železa iz materinega mleka). Dokler dojite (tudi če dojite 2 ali 3 leta) ni potrebno otroku dodajati kravjega ali adaptiranega mleka. Če mati želi dajati otroku tudi kravje mleko, priporočamo le-to šele po 1 letu otrokove starosti, obenem pa lahko otroka tudi še doji in hrani z drugo, raznovrstno hrano. 

31. Ženske s ploskimi ali udrtimi bradavicami ne morejo dojiti
      NI RES 

Otroci se ne dojijo na bradavicah ampak na prsih. Vsekakor je lažje za otroka, da se prisesa na izrazito štrlečo bradavico, vendar pa je dojenje možno tudi z manj idealnimi bradavicami. Pravilen začetek lahko prepreči veliko problemov, tako lahko tudi matere s ploskimi ali udrtimi bradavicami dojijo normalno. Ponekod (žal v naših porodnišnicah tudi) priporočajo in ponujajo posebne nastavke za dojenje, ki pa posebno v prvih dneh dojenja naredijo več škode kot koristi (povzročijo lahko sesalno zmedo in zmanjšajo tvorbo mleka zaradi nezadostne stimulacije sesanja). Prsi se v prvih tednih močno spreminjajo in aktivno dojenčkovo sesanje bo udrte ali ploske bradavice izvleklo. Obstajajo pa posebne školjke za udrte bradavice, katere lahko ženska nosi že med nosečnostjo, ki s pomočjo podtlaka, izvlečejo bradavice. Ne zamenjujte teh školjk s posebnimi prsnimi nastavki, ki naj bi pomagali pri bolečih bradavicah. Pomagajo tudi posebne vaje in masaža bradavic že med nosečnostjo. 

32. Če mati zanosi, mora prekiniti z dojenjem
       NI RES

Če obema, materi in otroku, dojenje še naprej ustreza, lahko mirno nadaljujeta. Nekatere matere brez zadržkov nadaljujejo z dojenjem starejšega otroka tudi po rojstvu novorojenčka. Temu pravimo dojenje v tandemu. Veliko doječih mater pa v zgodnji fazi nosečnosti odstavi otroka, ker postanejo njihove prsi in bradavice občutljivejše, dojenje pa boleče. Vendar ta neprijetnost lahko kasneje mine. Veliko zdravnikov predlaga prenehanja dojenja v primeru ponovne zanositve, vendar za to ne obstajajo objektivni razlogi, razen če je dojenje za mamo preboleče in neprijetno. 

33. Otroci morajo za vsak slučaj znati piti iz stekleničke 
       NI RES

Veliko bodočih mamic skrbi, da ne bodo mogle več hoditi na večerne zabave, telovadbo, v kino, ... ko bodo enkrat mame. Zato otroka, še preden se zna dobro in pravilno dojiti, seznanijo tudi s stekleničko - za vsak slučaj. Mogoče pa prve mesece po porodu sploh ne boste imele dovolj energije in interesa za kaj več kot nakup v bližnji trgovini ali izlet v sosednje mesto na obisk k tašči. Mogoče boste v sebi odkrile, da si sploh ne želite v kino in pustiti otroka samega z varuško. Mogoče .... Veliko je lahko razlogov za ali proti, a nima smisla, da si že vnaprej kompliciramo življenje. Če vas ne bo poleg otroka, če se vam bognedaj kaj zgodi ali vas kaj zadrži, je možno otroka nahraniti tudi na druge načine. Iz skodelice, z žličko, s kapalko, s prstnim hranjenjem in nenazadnje tudi s stekleničko. Hudo lačen otrok bo že sprejel, kar se mu ponuja, bolj verjetno pa je, da vsaj od začetka tega načina in vsebine ne bo maral. Dejstvo pa je, če imamo z dojenjem v začetku težave in otroku ponudimo stekleničko, gre ponavadi potem samo še težje. Otrok pri steklenički sesa na drugačen način kot na prsih in ko se na stekleničko navadi, ima težave s sesanjem pri prsih. Ob težavah z dojenjem raje najprej poiščite pomoč kot, da takoj sežete po steklenički. Nepotrebno je tudi, da bodoče mamice nakupujejo stekleničke še pred otrokovim rojstvom, čeprav imajo namen dojiti. Žal so stekleničke v naši kulturi postale nekaj tako vsakdanjega, da mislimo, da brez njih ne gre. Pa gre. 

34. Če je imela mati operacijo, naj počaka z dojenjem vsaj 24 ur 
       NI RES

Mati lahko doji otroka takoj po operaciji, tudi če je dobila splošno anestezijo. Anestezija, večina antibiotikov in sredstva proti bolečinam niso razlog za prekinitev dojenja, razen v zelo redkih primerih. Razlog je lahko le to, da mati ni dovolj pri močeh za dojenje. Pomembno je, da anesteziologa ki vam bo dal anestezijo in zdravnika ali kirurga, ki vas bo operiral obvestite, da dojite in vam bodo tako lahko prilagodili terapijo. Večina razlogov za prenehanje dojenja izhaja bolj iz bolnišnične rutine (poenostavljanja dela zdravstvenega osebja), kot pa zaradi zdravil ali terapij. 

Opomba K. Mlinar: 
Moja osebna izkušnja z Kliničnim centrom v Ljubljani: pred operacijskim posegom sem obvestila osebje v bolnici, da dojim. Zato je anesteziologinja izbrala namesto splošne samo lokalno anestezijo in drugo sredstvo za to (ker je to pač bilo mogoče), poleg tega pa so mi dali prednost pred drugimi, tako, da sem lahko šla zvečer že domov, k svojemu dojenčku (drugače bi morala ostati preko noči). Za vsak slučaj smo prvo mleko po operaciji izčrpali, nato pa sem hčerko dojila kot ponavadi, brez komplikacij. Če bi po operaciji nastopile komplikacije, smo bili dogovorjeni, da bi lahko mož zvečer pripeljal hčerko v bolnišnico, da bi jo lahko podojila. Torej, vse je možno, samo reči je treba. 

35. Ženske, katerim se prsi med nosečnostjo in po porodu nič ne spremenijo, ne bodo mogle dojit
       NI RES

Izredno majhen odstotek žensk resnično ne zmore proizvesti dovolj mleka za polno dojenje zaradi določenih fizioloških nepravilnosti. Le-te običajno opazijo, da se jim prsi med nosečnostjo in po porodu ne spremenijo. Vendar to še ne pomeni, da sploh ne bodo mogle dojiti. Z veliko truda, vztrajnosti in potrpljenja lahko tudi te ženske dojijo vsaj delno. Včasih pa je mnenje, da se nam prsi niso spremenile, zgolj subjektivno (morda se ne znamo dobro opazovati) in se prehitro sprijaznimo z mnenjem, da ne zmoremo dojiti. 

36. Dojenje dvojčkov je pretežko, da bi bilo lahko uspešno
      NI RES
Če dojenje lepo steče, je vsekakor dvojčke lažje in enostavneje dojiti kot pa hraniti po steklenički, saj je materino mleko vedno že pripravljeno. Pomembno je le, da ima mati dvojčkov že na začetku dovolj podpore in pomoči, saj že en otrok lahko zahteva veliko dela, dva pa vsekakor zahtevata še malo več organizacije, pa gre. Zelo pomembno je tudi, da se mati, ki pričakuje dvojčke, pouči o posebnih tehnikah dojenja dvojčkov in različnih položajih. Prav ji lahko pridejo tudi nasveti kakšne mamice dvojčkov, ki ji bo pomagala z informacijami iz lastne izkušnje. 
Najmočnejše je najbrž prepričanje, da ženska težko proizvede dovolj mleka za dva, vendar večina mater to zmore, saj je tvorba mleka odvisna predvsem od otrokovega sesanja – več učinkovitega sesanja, več mleka! Le redke so tiste, ki dejansko ne zmorejo proizvesti dovolj mleka kljub primerni podpori in pomoči. Veliko več je tistih, ki bi z lahkoto nahranile tudi trojčke ali še več otrok. 

37. Mati, ki nima polnih, nabreklih prsi, nima več mleka
       NI RES

To je zelo pogosto napačno prepričanje mamic. V času od drugega tedna pa nekje do tretjega meseca otrokove starosti se vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem (med tvorbo mleka in otrokovo zahtevo po dojenju). Mamica in otrok se navadita drug na drugega in dojenje postane utečena rutina. Takrat mamice opazijo, da so njihove prsi postale mehkejše, izcejanje mleka ni več tako intenzivno in najprej pomislijo na to, da je mleka pričelo zmanjkovati. Nekatere mamice ravno iz tega razloga posežejo po dodatku nadomestnega mleka in postopama prenehajo z dojenjem v prepričanju, da nimajo več mleka. Ko se enkrat prsi prilagodijo ponudbi in povpraševanju, se zmehčajo in postanejo "polne" le še takrat, če npr. vaš otrok prespi svojo uro za hranjenje ali preskoči kakšen obrok. Brez skrbi, prsi namreč niso rezervoar za mleko (zato velike prsi nimajo več mleka kot manjše) ampak se mleko v njih tvori neprenehoma, tudi medtem, ko otrok sesa. 

38. Dojenje v javnosti ni spodobno
       NI RES

Lahko bi rekli, da je to tudi stvar okusa in prepričanja. Žal je v naši družbi veliko bolj sprejemljivo in spodobno videti kako mati hrani svojega otroka po steklenički ali kako triletnik teka naokrog z dudo v ustih, kot pa, da se na javnem mestu otrok doji. In zakaj? Prsi so pač tretirane kot seksualni objekt in jih sicer lahko mirno gledamo na naslovnicah revij v izložbah, mati pa bognedaj da bi pokazala, da se z njimi lahko tudi nahrani ali potolaži otroka. Seveda nihče ne pravi, da mora mati, ki želi otroka podojiti, ob tem razgaliti vse svoje bogastvo. Dojenje je lahko povsem diskretno in neopazno kar se golote tiče, le garderobo moramo temu primerno prilagoditi. Torej, presodite sami ali je dojenje na javnem mestu res nespodobno. 

39. Dojenje po 2. letih ni normalo in je za otroka celo škodljivo, ker povzroča preveliko navezanost med materjo in otrokom 
       NI RES.

Dolgo dojenje (2 - 4 leta) je bilo nekaj povsem normalnega v večini svetovnih kultur že od samega začetka človeštva dalje (ponekod je še danes povprečje trajanja dojenja 4 leta). Šele v zadnjih 100 letih je postalo dolgo dojenje v t.i. razvitem svetu nesprejemljivo. Razlog je v spremenjenem načinu življenja. Toda otrokove potrebe se skozi stoletja niso toliko spremenile, spremenil se je naš odnos do materinstva. Ugotovljeno je, da se dolgo dojeni otroci (preko 2 let ali več) počutijo bolj varne in imajo manjše težave z odnosi do drugih ljudi, so bolj tolerantni, samozavestni in neodvisni in ne obratno, kot trdijo nekateri psihologi. Proces dojenja naj se zaključi takrat, ko to obema (materi in otroku) ustreza. Otrok prej ali slej preraste potrebo po dojenju in se sam odstavi. Lahko pa glede na svoje želje in potrebe da pobudo za odstavitev tudi mati, vendar naj poteka odstavitev postopoma in z ljubeznijo, da jo otrok lažje sprejme. 

40. Če se otrok nekaj dni ali tednov ne doji, dojenja ni več mogoče vzpostaviti, mleko pa se pokvari (skisa) 
      NI RES

Mleko se v dojkah nikoli ne pokvari, temveč se postopoma razgradi v telo, če dojenja ni več. Po nekajdnevni prekinitvi pa se dojenje lahko ponovno vzpostavi z malce truda (s pogostim pristavljanjem - dojenjem kljub navidez praznim dojkam). Dojenje je možno ponovno vzpostaviti tudi po nekajtedenskih prekinitvah - temu procesu pravimo relaktacija. Za to sicer potrebujemo nekoliko več časa in predvsem potrpljenja, vendar je možno. Znani so tudi primeri mater, ki so dojile posvojenega otroka, čeprav niso nikoli rodile. Sicer zaradi fizioloških razlogov te matere niso zmožne vzpostaviti polnega dojenja, možno pa je delno dojenje. 

41. Mati naj ne doji po telovadbi
       NI RES

Nobenega razloga ni, da mati po telesni vadbi ne bi dojila. Obstajajo sicer raziskave, ki naj bi pokazale, da so se otroci, ki so se dojili po intenzivnejši telesni vadbi mater, slabše dojili in niso marali mleka - vzrok naj bi bil izločanje mlečne kisline v mleko. Pri teh raziskavah pa niso bili pozorni na druge dejavnike (npr. stres zaradi opazovanja in tujega okolja). Če telovadite, tečete ali kolesarite zmerno, brez prehudega naprezanja, kar je priporočljivo za vsako vadbo, lahko brez skrbi dojite. 

42. Mati, ki doji, ne sme barvati ali trajno kodrati las
      NI RES

Količina kemičnih snovi, ki preide v vaše telo zaradi barvanja ali trajnega kodranja las je minimalna, še manjša pa je količina teh snovi, ki preide v mleko, zato ni razloga, da ne bi smeli dojiti. Otroku veliko bolj škoduje zadrževanje v zakajenem ali drugače onesnaženem prostoru, kjer sprejema vase škodljive snovi z vdihavanjem. 

(dodaja Andreja Kolenc: Obstajajo pa tudi zeliščne barve za lase, ki vsebujejo minimalno količino kemičnih snovi.)

43. Prsi se bodo zaradi dojenja povesile
      NI RES

Vaše prsi se bodo spremenile že zaradi nosečnosti same glede na vaš genetski tip, starost in primerno telovadbo, če boste dojile ali ne. Samo dojenje bistveno ne vpliva na spremembo dojk. V nosečnosti se dojke povečajo, po porodu, ko se začne tvoriti večja količina mleka še bolj, vendar se temu ne moremo izogniti tudi, če ne dojimo. Narava je ženskam podarila prsi za hranjenje otroka, estetika pa je stvar okusa posameznika. 

44. Ko bom v službi, ne bom mogla več dojit
       NI RES

Tudi zaposlena mati lahko doji, le čas in količino dojenja mora prilagoditi delovnemu urniku. Ko je otrok starejši od enega leta, bo morda zadostoval podoj zjutraj preden greste v službo ter dojenje po otrokovi želji, ko ste popoldne in zvečer doma ali morda samo še pred spanjem. Ne skrbite, prsi se bodo prilagodile. Za otroka, katerega mati je zaposlena, postane dojenje njun poseben skupen trenutek, ki ga lahko posvetite samo njemu in tako nadomestite čas, ki ga ne preživljata skupaj. 
Če pa je otrok še zelo majhen, ko morate v službo, bo potrebno nekaj več organizacije in dobra prsna črpalka, da bo lahko dobil dovolj materinega mleka tudi v njeni odsotnosti (otroka lahko z materinim predhodno načrpanim mlekom nahrani kdorkoli). Sveže načrpano mleko lahko hranimo v hladilniku do 8 dni, lahko pa ga tudi zamrzujemo in uporabimo po več tednih ali mesecih.

(dodaja Andreja Kolenc: še nekaj zanimivih povezav na temo nosečnost, dojenje na delu:





original članek je objavljen na: http://med.over.net/forum5/read.php?94,1978480,1978489#msg-1978489
Prosim oglej si tudi druge povezave na MedOverNet