Jaz sem se v vseh treh nosečnostih srečala z rahlo obliko anemije.
V zadnji nosečnosti sicer uradno nisem bila izven norm, vendar sem bila na spodnji meji.
K sreči pa nikoli nisem bila v resnih "težavah". Razlika v mojih nosečnostih je bila predvsem v tem, da sem pri zadnji nosečnosti že vnaprej, načrtno, zavestno in preventivno čisto malo priredila mojo prehrano, tako da sem v vsakodnevne obroke obrokih povečala vnos z železom bogate hrane.
Recimo to so timijan, kumina, peteršilj (bodi zmerna s peteršiljem, ker ima še druge, nezaželjene učinke v času nosečnosti), špinača, origano ... prav tako je z železom zelo bogata alga Chlorella, ki je užitna ;)
Nekaj več o anemiji v času nosečnosti sem napisala TUKAJ (klik), sicer je v angleščini, a je zelo informativno.
Sirupa in tablet nisem jemala, sem raje bolj ciljno in usmerjeno prilagodila mojo prehrano, kupila sem si tudi različne sokove, ki so bogati z železom (in užitni za pit!). Pač nisem ubogala zdravnika, zaupala sem svojemu telesu in naravi in zame se je dobro izšlo. Torej to še ne pomeni, da tudi ne upoštevaš navodila zdravnika in zaupaš, pa se bo tudi zate dobro izšlo. Kot sem že rekla, jaz sem vsakič imela le blago obliko pomanjkanja železa, nikoli ni bilo zaskrbljujoče ali celo kritično. Vedno je bilo blizu spodnje meje, ali pod mejo ali nad mejo ;)
Moja osebna izkušnja je, da je najbolje prisluhnit telesu. Če se mi je zahotela špinača, ali pa so mi celo zadišale jetrce, potem sem vedela, da mi manjka železo, da telo želi povečat vnos železa in sem se seveda na to odzvala z obroki, ki so bili načrtno obogateni z železom bogatimi živili.
No comments:
Post a Comment