V klasičnem sistemu pa se temu najmanj posveča. Hitreje, lažje in profitno je ponuditi različno kemijo.
(Tukaj bom poustila zavore in izrazila moje osebno nezadovoljstvo s splošnim mnenjem o porodu.)
Porod boli, ženske pri porodu kričijo in trpijo.
Filmi in serije nas učijo, da smo že z nosečnostjo in velikim trebuhom nebogljene boščike, ki se komaj premikamo.
Medtem, ko so v realnosti nekatere zelo aktivne (športno, službeno,...) vse do poroda. (Seveda govorim o njihovih osebnih zmogljivostih in coni ugodja.)
V nosečnosti je prav tako "moderno" javkati in jamrati, kako si boga s tem trebuščkom, slabostjo, pa čeprav se prav super počutiš.
Se spomnim osebne izkušnje, ko je znanka ob nanjinem srečanju sočustvovala z menoj (bilo je na koncu nosečnosti in imela sem res velik trebuh) ter rekla "Uh, saj še malo pa bo, ne. Ti je že zelo težko, ne?" Ko sem ji odgovorila, da se počutim fantastično, da bi lahko bila tako še nekaj mesecev, je ostala široko odprtih oči in ust ter brez besed.
Prvo na kaj pomislimo, če kdo reče POROD je Bolečina. Prav to mnenje je moja osebna bolečina.
Žalostno, namesto da pomislimo na blaženo srečno delo, ki porod dejansko je.
Pa se lahko sedaj obregnejo vse, ki imajo slabo porodno izkušnjo, a vam povem, da sem tudi jaz ena od vas, s to razliko, da sem med prvim in drugim porodom odkrila resnico o porodu.
Ja, jaz sem kriva, da so bile vse moje porodne izkušnje takšne, kot so bile.
In, če slišim "Kaj pa če", vam lahko odgovorim z nešteto "kaj pa če!" Recimo vsak porodni "Kaj pa če" lahko primerjam z navadnim "Kaj pa če" peš prehodom za cesto!
Primer:
"Kaj pa če porod ne bi napredoval?"
Ja, dobro vprašanje!
to vprašanje je enako vredno kot, "Kaj pa če bi obtičal sredi prehoda za cesto?"
Ja, ni dobro da me preveva jeza ob tem, da porod povezujejo z bolečino. A vsake toliko si pač lahko dam duška ;)
Ah,
jaz bi še kar enkrat rodila!
No comments:
Post a Comment